Nova pokojninska zakonodaja

V okviru reformnega paketa so z novim letom v veljavo stopile spremembe zakonodaje na področju pokojnin. Kot po pričakovanju se bo po novem upokojevalo pod slabšimi pogoji kot do sedaj. To pomeni pri višji starosti in za nižji znesek. Sistem pač ostaja dedič von Bismarckovega pokojninskega sistema, ki ga je ta kancler Nemškega cesarstva uvedel leta 1889. Z vsemi njegovimi karakteristikami, tudi slabostjo, da na varčevanje za starost ne gleda v luči investicijske kategorije, ampak je to navadna Ponzi shema, pri kateri je znesek izplačane pokojnine za posameznika stvar političnega dogovora.

Kako pa drugače, ko pa je pokojninska blagajna že od svoje ustanovitve v de facto bankrotu, svoje obveznosti pa lahko izpolnjuje le z izdatnimi finančnimi vložki neposredno iz državnega proračuna. Racioniranje, v obliki, bodisi nižjih pokojnin ali daljših čakalnih vrstah (daljša zahtevana pokojninska doba), je le logična posledica delovanja takšne Ponzi sheme, ko začne vrednost novih vplačil upadati. Očitno se je tega zavedal tudi sam oče “socialne države”, ki je tako financirano pokojnino zagotavljal le starejšim od 70 let, čeprav je bila takratna povprečna življenjska doba v Prusiji vsega 45 let. Prevara!

Vzdržnost sistema je pogojena s preprosto neenačbo, ki kaže, da je vrednost izplačil kvečjemu enaka vrednosti vplačil:

Np*pok <= Nz*x*w                                 (1).

To pomeni, da produkt števila upokojencev – Np in povprečne pokojnine – pok, ki določa agregatno raven izdatkov, ni višji od produkta števila zaposlenih – Nz, prispevne stopnje – x, in povprečne plače – w. V kolikor se neenačaj obrne v drugo smer, postane sistem nevzdržen.

Sprememba pokojninske zakonodaje pomeni spremembe leve strani neenačbe, kar je v bistvu tisto, kar lahko vlada naredi precej enostavneje, kot pa bi pomenil administrativni vpliv na njeno desno stran. Edino, kar je dejansko tam mogoče narediti, je spreminjati prispevno stopnjo, ki pa je pri nas že precej navita, pa ne daje več kaj dosti manevrskega prostora.

Podaljševanje pokojninske dobe znižuje število upokojencev, kar ob nespremenjeni velikosti pokojnin neposredno znižuje vrednost leve strani. To poudarjajo tudi na ministrstvu, ko pravijo, da bo samo letos “potrebnih približno 100 milijonov evrov manj za pokojnine v primerjavi (s prej) veljavnim zakonom”. Koliko bo podaljševanje pokojninske dobe vplivalo na višjo stopnjo zaposlenost, je odvisno od tega, koliko sta med seboj povezani spremenljivki Nz in Np. Na prvi pogled sta, ampak je treba vključiti še nezaposlene, ki pa lahko to navidezno relacijo precej spremeni.

Iz neenačbe se tudi vidi, zakaj se “neugodna” populacijska shema izpostavlja za enega temeljnih razlogov nedelovanja takšnega pokojninskega sistema. Neupravičeno! In to iz preprostega razloga, da je statično gledanje te neenačbe napačno, pa je treba upoštevati vsaj to, da bodo današnji zaposleni jutrišnji upokojenci. Tako da lahko večje število trenutnih vplačnikov v blagajno sicer “reši” trenutne likvidnostne težave pokojninske blagajne, dejansko pa čas njenega razpoka le prestavi nekoliko naprej.

Čeprav minister pravi, da bodo te spremembe preprečile nadaljnje padanje pokojnin, pa sam na te besede gledam kot precej cinične. Dejstvo je, da bodo pokojnine po novem nižje, morda ne tiste že pridobljene. Ker se bodo pa tudi izplačevale kasneje, kot posledica daljše zahtevane pokojninske dobe, pa to pomeni še nižjo neto sedanjo vrednost pokojnin. In to je tista kategorija, ki je v ekonomiji najpomembnejša. Tako da ministrove besede bolj kot ne izzvenijo za potrebe političnega marketinga.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija, Trg dela and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Nova pokojninska zakonodaja

  1. brgame pravi:

    Delali bomo do pozne starosti, da bomo crk. namesto da bi uživali pokoj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s