Odločitve francoskega, nemškega in slovenskega ustavnega sodišča s področja ekonomije

75 odstotnega davka na dohodek v Franciji vsaj zaenkrat ne bo. S tem je obljuba francoskega predsednika Francoisa Hollanda, katere poskus uvedbe je v deželi Galskih petelinov sprožila val razburjanja in, to moramo priznati, tudi val odobravanja na drugi strani, splavala po vodi. Tako je odločil Ustavni svet, najvišje ustavno telo v Franciji. Ker iz kabineta francoskega predsednika že prihajajo glasovi o ponovni vložitvi delno spremenjenega zakona, bo treba na končni razplet te zgodbe o uvedbi 75-odstotnega davka še počakati.

Ustavni svet je bil v Franciji ustanovljen oktobra leta 1958, njegova glavna naloga pa je podajati ustavne presoje glede posameznih zakonov. Sodbe o že sprejetih zakonih, kot jo je Svet podal v tem primeru, so bile omogočene šele z marcem 2010, pred tem je Svet lahko obravnaval le parlamentarno potrjene zakone, ki pa jih predsednik še ni podpisal. Morda kot zanimivost, trije člani tega Ustavnega sveta so tudi bivši predsedniki: Valéry Giscard d’Estaing, Jacques Chirac in Nicolas Sarkozy. Sicer se morajo člani tega sveta odpovedati političnim strankam, a vendar, kot sem že večkrat omenil v svojih komentarjih, je to lep primer dihotomije med odkritimi in prikritimi preferencami do posameznih političnih opcij, pri čemer jasno simpatiziranje ni manj zaželeno.

Pred dnevi je tudi slovensko Ustavno sodišče z odločitvijo o prepovedi referendumov o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu odločilo, da bi z odložitvijo uveljavitve in potencialno zavrnitvijo obeh zakonov nastale proti ustavne posledice, in s to svojo potezo odločno vstopilo na področje ekonomije in ekonomskih vprašanj. Podobno je novembra 2009 slovensko Ustavno sodišče zavrnilo možnost referenduma glede zakona o sodniški službi in zakonu o sistemu plač javnih uslužbencev. Po mnenju ustavnih sodnikov bi tudi morebitna zavrnitev teh zakonov pomenila neustavno stanje.

Precej pomembna in pričakovana je bila tudi odločitev nemškega ustavnega sodišča iz letošnjega septembra, ko je preučevalo, ali bi bil nemški pristop k evropskemu mehanizmu za stabilizacijo – ESM skladen z njihovo ustavo. Pričakovanje nemškega sodišča je pretresalo finančne trge širom sveta. Čeprav ni bila brezpogojna, saj je, med drugim, določila zgornjo mejo nemškega prispevka, je odločitev sodišča vseeno prinesla precej olajšanja. Ponovno, pravna stroka, ki je odločala o povsem ekonomskem vprašanju.

Če se vrnem k francoskemu primeru. Po mnenju sodnikov leži razlog za zavrnitev novega davčnega v nepriznavanju enakosti pred davki v smislu različne obravnave gospodinjstev. Kar dela ta zakon nepoštenega, bi naj bila različna obravnava gospodinjstev, pri katerih bi dohodek enega izmed njegovih članov presegel mejo milijona evrov na leto, zaradi česar bi podlegel plačilu davka, v nasprotju z drugim hipotetičnim gospodinjstvom, pri katerem bi vsak izmed njegovih članov v letu zaslužil slab milijon, zaradi česar jih ta davek ne bi zadel.

Sam pozdravljam neuveljavitev konfiskatornih davkov, kar 75 odstotkov vsekakor je. A vendar, vsi ti primeri kažejo, da postaja oziroma da je ustavno sodišče institucija, ki se postavlja na sam piedestal med odločevalci. Pri tem pa mu ne predstavlja nobene ovire niti odločanje o področjih in sprejemanje zavezujočih odločitev o ekonomskih učinkih določenega ukrepa, o katerem ni složna niti ekonomska srenja. Za veliko večino ne le ekonomskih vprašanj namreč ni možno vnaprej predvideti vseh njegovih posledic, spekter možnih posledic pa je zmeraj precej širok. Ni je skupine modrecev, vključno s člani ustavnega sodišča, ki bi imela takšno sposobnost predvidevanja in le nepoznavalec bi si upal trditi kaj takšnega. Zato pa je zaželeno, da se čimveč  odločitev prepusti avtonomnim odločitvam posameznikov, ne pa, da se sprejema uniformne odločitve. In ta vidik je dobro imeti pred očmi, neodvisno od tega, ali se s posamezno odločitvijo nekdo strinja ali ne. Saj bo skladno z delovanjem zakona verjetnosti bo vsakdo prej ali slej naletel na odločitev, ki bo v nasprotju z njegovim pogledom.

Kaj sedaj pomeni takšna dopolnjena vloga sodišča? Možnost zavrnitve posameznih zakonov oziroma pobud se vsekakor kaže kot močno orožje. Na kaj takšnega bi lahko ciljala tudi izjava Johna Adamsa iz leta 1798, ko je izjavil, da je njihova ustava narejena le za ljudi z moralnimi načeli in je skrajno neprimerna za vse ostale. Dajmo se vprašati, ali je ustavno sodišče tista institucija in ustavni sodniki tista skupina modrecev, ki bi ji zaupali zadnjo besedo pri urejanju naših odnosov, tudi finančnih, interpretiranih skozi tekst ustave.

Advertisements
This entry was posted in EU, Pravo, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s