Dogajanje pri naših sosedih na Hrvaškem

Sprehod po Trgu Bana Jelačiča v Zagrebu, kjer je že vse pripravljeno na silvestrsko zabavo in je kar težko ubežati kakšnemu kiosku, od katerega zadiši po kranjski klobasi in kuhanem vinu, nikakor ni slika hrvaškega vsakdana.

Po vojni, ki je državo čakala po odcepitvi od Jugoslavije, se država, ki bi naj julija prihodnje leto postala 28-ta članica Evropske unije, ekonomsko ni postavila na pota uspešnega gospodarstva, podobno kot Slovenijo, pa jo je v zadnjem letu doletelo znižanje bonitetnih ocen. V decembru je bonitetna hiša Standard&Poor’s dolg Hrvaške postavila v kategorijo junk, z obrazložitvijo, da ekonomske in strukturne razmere v državi ne bodo uspele privesti do zagona gospodarstva in gospodarske rasti, ki bi jo država potrebovala za pokrivanje proračunskega primanjkljaja. To nikakor ni presenečenje, saj je država na poti strmega padca tako rekoč že vse od začetka gospodarske krize. V letošnjem letu naj bi se gospodarstvo skrčilo za nekje 2 odstotka. Brezposelnost se je maja letošnjega leta povzpela na ogromnih 18 odstotkov.

A poglejmo nekoliko v zgodovino. V letu 1990 je Hrvaška, takrat druga najbolj razvita jugoslovanska republika, dosegla 77 odstotkov standarda najbolj razvite Slovenije. A Jugoslavija je bila ena čudna zgodba, saj je že tretja Srbija v letu 1990 dosegla dobrih 41 odstotkov standarda Slovenije in slabih 55 odstotkov hrvaškega standarda. Navkljub uspešnosti znotraj enotne države, pa je bila gospodarska slika Hrvaške tudi pred uničujočo vojno vse prej kot takšna, na podlagi katere bi bilo možno graditi optimizem za naprej, v kolikor se temu cilju – visokega standarda, ne bi sprejele ustrezne reforme, ki bi gospodarski in ekonomski sistem naredile ustvarjanju prijaznejšega.

Obala z otoki in z njima povezan turizem je bila tista bilka, ki je nakazovala ogromen potencial. V bistvu pa je tudi turistična Hrvaška capljala za turistično uveljavljenimi evropskimi centri drugih sredozemskih držav. Zgolj sonce in morje pač nista (bila) zadostna, da bi turistična blagajna prinesla rešitev za celotno državo.

Pa tudi sicer so sredozemske države, Grčija, Španija, Portugalska, Ciper, Italija, četudi turistično zelo razvite države, kamor se stekajo milijoni turistov, v ekonomskih krogih še najbolj poznane po oznaki PIGS – svinje. Turizem je sicer izjemno pomembna gospodarska panoga, a kot tak ne more rešiti niti majhnih držav, kot je to Grčija, kaj šele velike. Države, ki so vse stavile zgolj na turizem, se soočajo z izjemnimi stopnjami brezposelnosti. In vse bolj se zdi, da tudi Hrvaška deli vse preveč lastnosti s prej navedenimi, razen stopnje javnega dolga, ki znaša nekje 55 odstotkov hrvaškega BDP-ja, in da tudi njena vključitev v skupino PIGS ne bi bila nikakršno presenečenje.

Z vstopom Hrvaške v EU se državi obetajo tako imenovana »evropska sredstva« iz raznih strukturnih in kohezijskih skladov. A razlogov za nek optimizem iz tega vira tudi ni toliko, kot se morda zdi na prvi pogled. Takšna sredstva so lahko dvorezen meč, ki državi povzročijo dodatne stroške in obveznosti, v kolikor so namenjena za neproduktivne investicije.

Za dolgoročno uspešnost je potreben zagon gospodarstva. Potrebna so mednarodno konkurenčna podjetja. In to je tisto, kar daje podlago za gospodarsko uspešnost, za zaposlenost in razloge za dvig bonitetnih ocen. A vprašanje je, koliko od predhodnega potenciala je bilo s privatizacijo uničenega in kolikšen čas bo potreben za izgradnjo novih podjetij.

Kakorkoli, glede na trenutno stanje bo, tako kot v mnogih mestih po svetu, tudi v poljubih in lepih željah izrečenih na Hrvaškem zagotovo prisotna misel na izboljšanje gospodarskega stanja v državi. Koliko od teh želja pa bo tudi uresničenih, pa bo odvisno od naporov ljudi ni razuma politikov.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Dogajanje pri naših sosedih na Hrvaškem

  1. brgame pravi:

    Poglejte, kako jih je opustošila vojna, pa so se dvignili-kaj pa mi,kolikšno prednost bi že lahko imeli, pa samo padamo in mešamo d.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s