Ob dnevu samostojnosti

Rezultat referenduma je bil jasen: 88.5 odstotka vseh volilnih upravičencev je potrdilo referendumsko pobudo, da se Slovenija odcepi od Jugoslavije in se poda na svojo lastno pot. V zgodovini ljudi, ki so živeli na tem območju, se je obrnil nov list. Zgodovina območja, na katerem danes leži Slovenija, je precej pisana stvar, začenši s prazgodovinskim obdobjem, kjer najdeni ostanki kažejo na to, da so svoj čas tukaj živeli neandertalci.

Če je verjeti zgodovinskim knjigam, bi naj prvo bolj sistematično urejeno tvorbo organizirali Kelti, in sicer Noriško kraljestvo iz 2 stoletja pred našim štetjem. V Celju bi naj imeli celo svojo kovnico denarja, kar kaže na to, da so se že zavedali pomena trgovine, menjalnih razmerij med različnimi predmeti in silne nepraktičnosti blagovne trgovine. Recimo, v kakšnem razmerju zamenjati nekaj drobnice za sol? Če je poglavar oziroma tisti, ki je imel roko nad izdajanjem denarja, tudi takrat ta svoj privilegij izkoriščal za financiranje državne potrate, zgodovinske čitanke ne pišejo. Glede na to, da pa so v tem istem času Rimljani na veliko financirali svoj luksuz in vojaške pohode, pa kaj podobnega v primeru Norika ne bi bilo presenetljivo spoznanje.

Pa se je spremenilo tudi to in ozemlje je prešlo pod domicil Rima. Kot danes s priključitvijo v Evropsko unijo, smo tudi takrat postali del “pomembne” politične tvorbe. Seveda te takrat ni nihče vprašal, ali bi se bil voljan priključiti rimskemu ozemlju. Vojska pred vrati je pomenila bodisi vojno ali predajo. Del tega noriškega ozemlja je kasneje pomenil korenine za nastanek Karantanije, kot naslednice Samove plemenske zveze, na katero smo Slovenci tako ponosni. Ta bi že naj bila produkt Slovanov. Značilnost vsega tega obdobja je bila nenehno spreminjanje meja teh ozemelj, pač skladno s sposobnostjo posameznega ozemlja, da se obvaruje pred “sovražnikom”. Po obdobju Rima so roko nad to ozemlje položili germanska ljudstva: tako je bilo vključeno v okvir frankovske države, kasneje Svetega rimskega cesarstva in, seveda, Habsburžanov. En del zgodovine trinajstega stoletja je bil povezan še s češko oblastjo, za čas kralja Otokarja II., začetna leta devetnajstega stoletja pa še s Francozi. Sicer pa pod avstrijsko roko. Pred izbruhom vojne, so si del ozemlja pod svoje okrilje vzeli še Italijani in Madžari. Prva svetovna vojna je prinesla navezavo na Srbe in Hrvate, kar je v različnih formalnih oblikah trajalo vse do dogodkov, ki jih simbolizira današnji dan: referendum za samostojno pot. No, z vključitvijo v EU smo znova pristopili k drugi grupaciji, tokrat prostovoljno.

Tak kratek zgodovinski pregled, ki ga je moč dobiti v sleherni zgodovinski čitanki, odraža precejšnjo politično dinamičnost. Logična posledica dejstva, da ozemlje leži v srčiki Evrope, za katero tudi sicer velja velika pestrost političnega dogajanja. Da je vso to zgodovinsko spreminjanje meja povezano z litri prelite krvi, zgodovina ne poroča. Še več, ob njenem prebiranju se zlahka dobi občutek, da pomeni velikost ozemlja, ki si ga je posamezna struktura bila sposobna pridobiti in ubraniti, edino merilo pomena in veličine okolja. Čeprav so pomenili visoki davki, ki so bili potrebni za podpiranje teh neskončnih vojn, enega izmed temeljnih razlogov za nazadovanje takšnih okolij. Obenem pa tudi odgovori na vprašanje o  učinkovitosti države, kakšne pogoje za razvoj je oblikovala, kakšno je bilo spoštovanje pravic ljudi, kaj so bili centri razvoja ipd.

O ekonomskih in ostalih koristih življenja pod tem tujim žezlom govorijo učbeniki precej manj. Tako smo si Avstrijce zapomnili kot tistih nepridipravov, ki so si stoletja prizadevali potujčiti to naše ozemlje, obenem pa spregledali ves doprinos, ki so ga ljudje na tem ozemlju bili deležni kot “služinčad njenega in njegovega cesarstva”.

No, zgodovina nas uči vsaj to, da pa političnega kupčkanja in politikantstva (tudi korupcije) nikoli ni primanjkovalo, kot tudi to, da slavimo padce in nastanke meja. To slednje pa je malce ironično.

Advertisements
This entry was posted in Slovenija and tagged . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s