Kakšne posledice prinaša odločitev Ustavnega sodišča?

»Odločitev sodišča je branik slovenski suverenosti,« so bile besede premierja Janeza Janše, s katerimi je pospremil odločitev Ustavnega sodišča, da bi referenduma o slabi banki in državnem holdingu, v kolikor bi privedla do zavrnitve obeh predlaganih zakonov, lahko povzročila protiustavne posledice. Kot so zapisali v obrazložitvi, bi bile z zavrnitvijo zakonov lahko ogrožene sledeče, prav tako z Ustavo zagotovljene vrednote, ki bi naj imele prednost pred ustavno zagotovljeno pravico do referendumskega glasovanja:

  • učinkovito izvajanje funkcij države, vključno z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarskega sistema,
  • uresničevanje človekovih pravic, zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela ter pravice do svobodne gospodarske pobude,
  • spoštovanje sprejetih mednarodnopravnih obveznosti države,
  • zagotavljanje učinkovitosti pravnega reda Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije.

S prvim odstavkom 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi je ustavnemu sodišču zaupano, da na zahtevo državnega zbora oceni, ali bi bile z odložitvijo uveljavitve oziroma z zavrnitvijo sprejetega zakona na referendumu prizadete tako pomembne ustavne vrednote.

Pri vsem skupaj se zdi še posebej pomembno vprašanje o slabi banki. Odločitev o slabi banki je tista, ki jo je za pozdraviti. Vsaj tako se zdi. Banke so namreč nujno potrebne za razvoj gospodarstva in naše državne banke so potrebne resne rekonstrukcije. A pri tem je moteč predlagani način izvedbe, ki se zdi, da bo potekal po principu darila in ne investicije. Komentar o tem. Moteči pa so vnovični klici iz strankarske politike, celo koalicijske, ki NLB ponovno mečejo v koš nacionalnega interesa! Groza! Odločitev o holdingu v sam sistem ne prinaša kaj bistveno novega, razen večjih možnosti neposrednega poravnavanja izgub med državnimi podjetji; tj. prikrite dokapitalizacije na tih način. Glede na to, da je roka politike v podjetjih že sedaj zelo močno prisotna, tudi holding, kjer bo to zgolj bolj očitno, tega ne bo spremenil. Kar se tiče večje finančne sposobnosti enotnega holdinga, ki združuje tako rekoč celotno državno premoženje, to je lahko sile dvorezen meč, ki lahko povzroči izjemno škodo! Zgodbe drugih propadlih finančnih holdingov nam naj bodo v poduk! Ne zdi se tudi, da je prav holding potreben za to, da se bo država lažje umikala iz gospodarstva. Glede tega tudi danes ni nikakršnih ovir, razen strankarsko-političnih, ki pa z dnem ustanovitve holdinga tudi ne bodo kar izginili. Daljšo razpravo na temo ustanovitve holdinga sem imel v septembru, ko o samem holdingu nisem imel kakšnih večjih pričakovanj, niti pozitivnih niti negativnih. In enakega mnenja sem tudi danes. Če bodo podjetja, ki bodo združena pod okriljem holdinga, delovala enako neučinkovito kot do sedaj, potem tudi holding za njih ne bo rešitev, ampak bo pomenil isti paket z drugo embalažo.

Četudi se z odločitvijo strinjamo ali ne, pa se je Ustavno sodišče z njo postavilo na prizorišče kot skupina modrecev, ki odloči o pomembnem vprašanju. Moti to, da se pravniki odločajo o ekonomskih vprašanjih. Zanašamo se torej na njihov razum, na razum petih akademikov, dveh magistrov in dveh diplomantov! Pa vendar. Demokracija, kot način izbire večine, in svoboda ljudi, ki se kaže preko področij, o katerih se glasuje, sta dva povsem različna pojma (komentar). In v tej zgodbi je bilo Ustavnemu sodišču zaupano, da se ob tem pomembnem vprašanju odloči med dvema potencialnima primeroma. Kdo je tisti, ki o posameznem vprašanju glasuje, ni nepomembno vprašanje, kajti v mnogih primerih utegne določiti izid glasovanja.

Seveda ni prvič, da je Ustavno sodišče zavrnilo kakšno referendumsko pobudo. 9. novembra 2009 je sodišče soglasno zavrnilo referendumsko pobudo, ki bi zajemala sodniške plače, z obrazložitvijo, da bi zavrnitev zakonov na referendumu bilo ustavnopravno nevzdržno, »še posebej z vidika vloge, ki jo ima sodna oblast v pravni državi ter zlasti pri varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.« O vlogi sodstva in pravne države pri nas kdaj drugič.

A tokratna odločitev je mnogo pomembnejša od tiste izpred treh let. Po padlih referendumih v vladi Boruta Pahorja gre pri tokratni odločitvi za negativen signal vsem tistim, ki referendumsko zakonodajo, tudi ko gre za zelo pomembna vprašanja, uporabljajo za namene politikantstva. Ne spreglejmo, da so sodniki v vmesnem času spremenili svoje stališče na vprašanje ustavnosti in proračuna ter reform. To je v tem občutljivem obdobju pomemben signal in pomembna odločitev, ki pa sama zase ekonomskih kazalcev v državi nikakor ne bo obrnila navzgor.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s