Zaposlovanje “mladcev” slovenskih politikov

Biti otrok vidnega politika oziroma kakšne druge slavne osebe, najsi bo to pri nas ali kje drugje, zna biti po eni strani zahtevno. Karkoli počne, zmeraj obstaja utemeljeni sum, da je pridobljeni položaj posledica delovanja starša. Na drugi strani tudi ne gre kar preprosto zanikati, da pa pozicija in vpliv znanega starša ne igrata nobene vloge v življenju otroka. Igrata, in če ne eksplicitno, pa v veliko več primerih implicitno, česar se dotični morda sploh ne zaveda.

Zaposlovanje po vezah in poznanstvih, po inicialkah smo temu včasih rekli ViP zaposlovanje, ni pojav današnjega časa. Samo za občutek, po nekaterih podatkih za ZDA bi naj bilo že v šestdesetih letih več kot polovico vseh zaposlitev posledica uporabe ene izmed oblik družbenih omrežij, kot so poznanstva, na primer. Velja neka groba ocena, da se do danes ta delež ni znižal pod petdeset odstotkov in je bliže dvema tretjinama. Tako da govoriti, da sistem prijateljev in poznanstev nima vpliva na trgu dela, bi bilo nepoučeno, v ekonomski stroki celo obstajajo prispevki s pomenljivimi naslovi, recimo: “Like Father, Like Son” ali pa “It Pays to Have Friends”.

Zanašanje na lastno družbeno omrežje pri zaposlovanju je z vidika podjetja lahko popolnoma racionalno in ekonomsko upravičljivo, predvsem v luči nepopolnih informacij glede usposobljenosti in primernosti posameznega kandidata za posamezno delovno mesto, če je te “prikrite”, a pomembne, informacije o kandidatu težje pridobiti. Zanašanje na priporočilo in mnenje ljudi, ki bi naj posameznika bolje poznali, v tem primeru pridobi na pomenu. V teoriji se omenjajo še druge pozitivne lastnosti, ki jih povzroča zaposlovanje po sistemu poznanstev. Ker so koristni, imenujmo to koristno ViP zaposlovanje. Koristno v smislu, ker je ekonomsko smiselno in prinaša pozitivne rezultate.

Na drugi strani imamo škodljivo ViP zaposlovanje, ki ima izključno posledico dvig stroškovnika poslovanja. Gre za tako imenovane ne-ekonomske razloge, ki so zmeraj prisotni, čeprav nezaželeni – morda koristni le za dotične posameznike. Tukaj bi bilo napak govoriti le o ViP zaposlovanju, ker v to kategorijo sodijo tudi ostali politični, religiozni, kulturni dejavniki. Tudi “pozitivna” diskriminacija zaposlovanja žensk, ki se jo toliko spodbuja, pade v to kategorijo, v kolikor je spol in ne sposobnost tista variabla, ki odloči. Ali pa zaposlitev lepe punce, dajanje prednosti lokalni delovni sili. V kolikor gre za zaposlitev na “standardizirano” mesto, kjer je bolj kot ne vseeno, kdo delo opravlja, je lahko takšna čisto osebna preferenca do nekoga, tisti jeziček na tehtnici, ki prevaga. Torej, sicer neekonomska, ampak odločilna pozitivna preferenca, ki odloči med sicer “istimi” kandidati. V tem ne vidim nič spornega, čeprav ima lahko tudi ekonomske posledice, ki se jih odgovorni morda niti ne zavedajo.

Pri politiki in državnih podjetjih pa seveda ne moremo mimo suma na prisotnost korupcije. Takrat določena oseba mora biti zaposlena, ne glede na ostale kriterije in konkurenco. To pa je problematično, čeprav pomeni le eno izmed nebodigatreba transakcij, ki zvišujejo stroškovnik podjetja, s tem pa posledično delajo podjetje manj konkurenčno. Velika državna podjetja, po možnosti lokalni monopoli, so še posebej prikladna za kaj takšnega, saj so stroškovno manj občutljiva na konkurenco. Za podjetje nastane težava, ko kaj takšnega, recimo zaposlovanje privilegirancev ali pa oddajanje donosnih “svetovalnih” pogodb privilegirancem druge vrste, postane sistemsko. Morebitna sprememba v tržnih pogojih, kar je zmeraj možno, potem deluje kot dodatna sol na odprto rano. Ampak vrednost vsake stvari se na koncu pokaže v obliki rezultata, ki je lahko dober, zadovoljiv ali pa slab. Če ga le znamo korektno izmeriti in na njegovi osnovi potegniti ustrezne konsekvence. Sicer pa, kot pravi ekonomist Phillip Jorion: “podjetja so v službi upravljanja s tveganji. Tista najspretnejša uspejo, ostala propadejo.”

Advertisements
This entry was posted in Slovenija, Trg dela and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s