Kako se postaviti na noge?

Kaj se dogaja s Slovenijo in v Sloveniji, sta vprašanji, ki si ju zastavlja marsikdo. In to ne samo doma, ampak tudi v tujini. Prav gotovo so se to spraševali tudi na sejah vlade ob sprejemanju proračuna. Glede na njihovo delovanje se zdi, da se resnosti situacije nič kaj dosti ne zavedajo nekateri izmed sindikatov in opozicije.

Kot je v intervjuju za Finance poudaril Egon Zakrajšek: »Dejstvo je, da je ekonomski model nacionalnega interesa, to je pajdaški ali kronistični kapitalizem, bankrotiral in propadel.« S tem, kar smo se šli vseh teh 20 in še nekaj let, smo si zafurali državo. To bi moralo biti osnovno sporočilo krize in točka, iz katere lahko gradimo naprej. A to moramo dojeti! In to morajo dojeti tako vladni ljudje in njihovi podporniki, kot tisti iz opozicije s svojimi pajdaši, sindikati in na koncu tudi ljudje. Če tega ne dojamemo, potem imamo problem!

V stanju, v kakšnem smo, ne moremo na ulicah protestirati proti vsakršnim spremembam, kot s(m)o to počeli vseskozi od osamosvojitve. Ne moremo gojiti sovražnega odnosa do tujcev in jih zmerjati, kako nam bodo uničili podjetja in državo. Sami smo se spravili v situacijo, v kateri pač smo! (Velik) del te odgovornosti gre na račun sindikatov, proti katerim pa, kako zanimivo, nihče ne skandira, da so gotovi!

Ne bomo se izvlekli iz te krize, če bomo še naprej živeli v prepričanju, da nam ničesar ni treba storiti. Stroške države je treba znižati. V minusu smo, ker proračunski prihodki ne dosegajo ravni stroškov. Zelo neodgovorno pa je v teh časih skandirati za nespremenjene plače v javnem sektorju in proti odpuščanjem. Četudi je primarni cilj današnjega dne uravnoteženi proračun, pa je zame še toliko bolj problematična sama raven države, na kateri se vse to dogaja. PETDESET ODSTOTKOV! To pomeni, da smo pri ravni obdavčitve že zdavnaj preko razuma. Pa še tukaj ne moremo delati z ničlo, kaj šele s plusom. Redefinicija vloge države je nujna in v luči te krize tudi velika priložnost.

Nadalje, treba se je zavedati, da brez bank ni prosperitete. Pardon, brez dobro delujočih bank! Kaj vse se je počelo z NLB in NKBM je naloga preiskovalnih organov. Milijardne izgube seveda niso nastale kar same od sebe. Pa vendar je treba ločiti plevel od ostalega, sicer banke kot celote ne bodo mogle funkcionirati. In to se tudi kaže. V vsakem primeru je treba ločiti slabe terjatve in jih prodati ločeno. A ne pričakujmo prevelikega izplena iz teh bankrotiranih terjatev. Dolgove slabih politik bančnikov bomo v vsakem primeru plačali ljudje z davki. Če mislimo, da lahko temu ubežimo, se motimo in smo naivni. Stvar pravne države pa je, da poišče morebitna kazniva dejanja in sankcionira odgovorne.

Prioriteta številka 1 je, da nehamo s protesti. Prioriteta številka 2 je, da uredimo z bankami in državo enkrat za vselej vržemo ven iz njihovega lastništva. Prioriteta številka 3 je, da izravnamo proračun in to ne samo na račun višjih in novih davkov, ampak tudi z manjšanjem obsega države. Pri 50+% države v BDP se manevrski prostor z novimi davki končuje! Prioriteta številka 4 je, da uredimo s pravosodjem, ki mora končno začeti opravljati svojo funkcijo. Kot lahko vidimo, brez delujočega pravosodja ni delovanja države.