Mariborski puč kot puč proti sodstvu?

Letos bo huda jesen,
veter bo neusmiljen in leden.

Čeprav dosedanje zunanje temperature niso nič kaj kazale na uresničenje Kreslinovih besed, pa dogodki zadnjih mariborskih dni nakazujejo, da bi se lahko zadnji dnevi te precej mirne jeseni, čeprav v tem istem času potekajo tudi predsedniške volitve, prevesili v vsaj razburljive, če že ne hude. Ja, Slovenija se je vpisala na seznam držav, ki so v teh kriznih časih doživeli splošno ljudsko (g)rajanje, kakršnega na tej strani Alp ne pomnimo. Vsaj ne v bližnji preteklosti.

Zdaj je že jasno, da so začetni impulzi vsaj v Mariboru dobili svoj zalet. Čas bo precej hitro pokazal, kakšen potencial nosi v sebi ta mariborska množica. Ali se bo vse skupaj še stopnjevalo – ne smemo pozabiti, da imajo mariborski dogodki svoje korenine v protestu nekaj deset-glave skupine, včeraj pa se je število prisotnih štelo v tisočih – ali pa se bodo mariborske glave ohladile? Kot tudi, ali imajo ti mariborski dogodki potencial širjenja v druga območja. Velja, da se virusi hitro širijo, v kolikor nismo odporni nanje. Mariborski dogodki so ljudi vsekakor okužili z nekim revolucionarnim duhom. Da so ljudje dovzetni na kaj takšnega, verjetno ne potrebuje posebne utemeljitve in nas ne bi smelo presenetiti. Vprašanje pa je, koliko časa bo to, latentno oziroma prehodno stanje lahko trajalo, preden se bo izkristaliziralo, ali se bo okužba razvila in bo privedla celo do epidemije ali ne. V vsakem primeru so stroški s tem v zvezi že nastali in bodo morda še nastajali.

Mariborske dogodke bi lahko brez posebne težave poimenovali kot upor proti institucijam pravne države. Seveda ne gre spregledati in podceniti vplivov gospodarske krize in posledično precej slabšega gmotnega položaja ljudi, kar je eden glavnih razlogov ljudske nejevolje. Pa vendar, precej vode na ta mlin dodaja tudi občutek o nedelujočem sistemu, ki posameznikom omogoča okoriščanje na račun večine. In potem organi pravosodja, pri delovanju katerih se zdi, da že dolgo ni več v ospredju težnja po iskanju resnice in “poprave” krivic, ampak vprašanje, ali je celoten postopek tekel skladno z nekimi, ljudem težko razumljivimi pravili. Vrh tega pa še procesne napake in malomarnosti. Skratka, le želimo si lahko, da je to resnično najnižja točka, na kateri se je znašlo slovensko sodstvo, in da bosta streznitev in stanje preobrata kmalu tukaj.

Od ljudi pričakovati, da se ne bodo vedli oportuno, to pomeni, da okoliščin ne bi skušali uporabljati in izrabljati za svojo dobro, bi bilo naivno. In na drugi strani od ljudi pričakovati, da bodo tolerantni do oportunega vedenja in zlorabe položaja oblasti, bi bilo podcenjujoče. Zakonsko podeljene pristojnosti že od nekdaj veljajo za leglo političnega kupčkanja, v vseh okoljih in vseh časih. Zato pa so tukaj organi pregona kot protiutež. A sodstvo v duhu “izbori si sodstvo in izboril si boš svoj prav”, ne služi svojemu izvirnemu namenu in ni tisto, kar bi zmanjševalo raven nejevolje med ljudmi. Sodstvo je na slabem glasu in prav je tako, saj se v družbi ne sme pristajati na apriorno spoštovanje posameznih institucij. Spoštovanje je nekaj, kar si je treba prislužiti z dobrim delom. Slabo delo pa se kaznuje, četudi gre za delo institucij, ki pomenijo temelj delovanja ljudi v skupnosti.

V ekonomiji velja za eno od temeljnih podstati, ki so v okolju zaželeni, če že ne potrebni, za zagotovitev superiornosti, zahtevnost strank. Kot ugotavlja Philip Kotler bo zahtevnost strank na domačem trgu pomenila nenehno prisilo podjetjem za proizvodnjo boljših in cenejših izdelkov, kar jih bo delalo tudi mednarodno konkurenčne. Anemično spremljati sodne odločitve ni tisto, kar bi bilo skladno s Kotlerjevim predlogom. Ker je sodstvo sistem brez konkurence, kar je tudi eden izmed dejavnikov, ki prisiljuje na boljše delo, je treba uporabiti vzvode, ki pa so na voljo. To pa pomeni precej dvigniti raven zahtevnosti, kritične racionalnosti in od njih zahtevati rezultate.

Advertisements
This entry was posted in Pravo, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Mariborski puč kot puč proti sodstvu?

  1. Matej pravi:

    Precej nenavaden sklep, da gre za upor proti institucijam pravne države. Konkreten politik je gotof zaradi lastne koruptivnosti in nezadovoljstva prebivalcev. Konec koncev je v skoraj desetih odprtih postopkih. Verjetno pa je res v interesu drugih, ki so v podobnih škripcih, da skušajo gnev, ki se je oblikoval, preusmeriti na koga tretjega. Janši bi najbrž prav gotovo odgovarjalo, da je to sodstvo in v to smer se trudi že ves čas. To ima res probleme, ampak daleč manjše kot politika. Prav gotovo je še edina državna institucija, ki ni podrejena niti njemu niti drugi politiki. To je najbrž tudi razlog, zaradi katerega ga vztrajno diskreditirajo. Po principu: če nisi naš, si proti nam. In magari s prozornimi lažmi, po principu: če dovoljkrat izrečeš laž, bo postala resnica. Vztrajno izogibanje Pličaniča (ali pa Gorenaka) odgovorom glede napak tožilstva v balkanskem bojevniku, kar je prispevalo k takšnemu razvoju kot je bil, istočasno pa njegovo nalaganje o neučinkovitosti sodstva je zgovorno. Zavajanje. Ta blog se zdi zgolj v službi istega agitpropa. Motivirano preusmerjanje pozornosti razjarjene množice na tistega, ki ti je trn v peti.

  2. Drago iz Maribora pravi:

    Slovenske tožilke in tožilci res niso biser pravniške inteligence, toda podtakniti neslaven konec “balkanskog ratnika” zgolj tožilskim napakam, je malo preveč prozoren manever, gospodič Matej!!
    Ne maram Draga Kosa, toda tokrat mu dam prav, Vprašanje se mora glasiti, koliko je vzel sodnik, za svoje usluge mafiji, in na katerem računu zunaj ima denar?

    Tudi pred sodnimi plačami bo ljudstvo, dokler se iz ustave na zabriše člen o trajnem sodniškem mandatu in se tudi pri nas ne uvede volivnost sodnikov.Če si nesposoben, ali korumpiran, kot naš Kangler in vaši ljubljanski sodniki v imenu in na račun ljudstva, ne moreš biti ponovno izvoljen, kaj šele trajno imenovan na položaj ali funkcijo.

    Ko bom velik, bom Jurček, sposodil si bom tri miljone in užival bom na Cipru!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s