Zakaj nas koruptivni primeri presenečajo?

Prepričanje, da so politiki koruptivni in pokvarjeni, je tako globoko usidrano, da velja že kot stereotip. Še več, zgodovina kaže, da je politična korupcija persistentna stvar družbenega življenja v vseh časih in prostorih. Primere politične korupcije je tako moč najti v Angliji, kjer so bili še posebej zanimivi tako imenovani “gnili mestni okraji” oziroma (rotten boroughs), ki so veljali za leglo političnega kupčkanja. To je uporabe oziroma zlorabe zakonsko podeljenih pristojnosti za lastno korist. Čeprav ekonomista Shleifer in Vishny dopuščata možnost, da je politična korupcija lahko tudi dobrodošla, predvsem v luči zmanjševanja stroškov dolgotrajnih birokratskih postopkov, velja politična korupcija za ekonomsko nezaželeno, saj praviloma povečuje stroške poslovanja, s favoriziranjem določenih, politično povezanih podjetij pa praviloma tudi vpliva na razporeditev resursov, recimo finančnih sredstev, v korist teh podjetij in posameznikov v teh podjetjih in na škodo ostalih. Skratka, veliko je dejavnikov, ki delajo korupcijo nezaželeno v biznisu. Razen vseh vpletenih, ki lahko na tak način pridejo do dohodkov in ostalih koristi, ki jih sicer ne bi uspeli pridobiti.

Iz povedanega izhajata dva nujna pogoja, ki pomenita temelj za prisotnost korupcije: (i) politik oziroma širše rečeno birokrat, ki ima pristojnost, da nekaj stori, recimo pristojnost podeljevanja mandata ali določanja pogodbenih partnerjev, in (ii) to njegovo delovanje mora omogočati generiranje neke ekonomske rente. Če ni denarnega protitoka oziroma kakšne druge otipljive koristi, ki bi izhajala iz določenega delovanja, potem tudi ni pravega interesa za koruptivna dejanja. Verjetno jih ni veliko kandidatov, ki bi se podali v nezakonito ravnanje, če pri tem ne bi bili deležni nobenih koristi. In pa, seveda, tukaj je še tretji, nujni element, in sicer nedelujoč sistem institucij nadzora, predvsem institucij pravne države. V kolikor je verjetnost, da bo oseba, ki izvaja korupcijo, ustrezno sodno obravnavana, precej nizka, to pomeni nizko verjetnost, da se bo korumpirance preiskovalo, če pa že, pa bi sodstvo, ki v takšnem primeru deluje v službi “sistema”, poskrbelo, da se osebam ne bi kaj hudega zgodilo, to dejansko spodbuja korupcijo.

Roko na srce, ključnega pomena je sodstvo, saj je v vsakem sodobnem in institucionalnem okolju, kjer je državni aparat pomemben igralec, priložnosti za neupravičeno pridobivanje rent dovolj. Čeprav je v zadnjem času bolj kot ne na tapeti mariborski župan, pa besede župana Komende o nujnosti podkupovanja navdajajo prepričanje, da obstajajo utemeljeni razlogi za naravo dejanj, ki se jih očita mariborskemu županu, proti precej širšemu naboru državnih birokratov in tistih v državnih podjetjih.

Decentralizacija sistemov odločanja, to bi v slovenskem primeru pomenilo prenos vzvodov odločanja glede razporeditve finančnih sredstev od “Ljubljane” na lokalno raven, ki da najbolje pozna potrebe okolja, se je v nekaterih ekonomskih krogih ponujala kot rešitev, ki da bo vplivala na znižanje ravni korupcije. Sedaj, ali to dejansko pomeni nižjo raven korupcije, ostaja odprto, v vsakem primeru tak prenos pooblastil ne vpliva na sam obstoj interesov posameznikov po okoriščanju, ki tako ostajajo. Vsekakor pa tak prenos ustvarja nove priložnosti in kanale za korupcijo. Tako ne bodimo presenečeni, če bo na zatožnih klopeh našlo svoje mesto vse več in več lokalnih “veljakov” oziroma “barabinov”. No, če bodo tudi ustrezne institucije pregona spoznale, kakšna je njihova vloga v delovanju sodobne družbe. Zadnji primeri malomarnosti in “malomarnosti” v tem, kontekstu niso najbolj spodbudni.

Advertisements
This entry was posted in Pravo, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Zakaj nas koruptivni primeri presenečajo?

  1. Podplat pravi:

    Meni se zdi bolj umestno vprašanje, zakaj nas koruotivni primeri ne presenečajo. In odgovor? Ker smo večinoma tudi sami taki.

    • mb pravi:

      ups… ta pa se mi zdi vseeno malo pre/huda!
      saj mene to ne presenča samo zaradi tega, ker vidim kdo sploh so tisti, ki se tega poslužujejo…
      ne pa, da bi se tudi sama kdaj tega poslužila.
      SLO je še vedno malo večja vas; in, če imaš le malo interesa, je o nekom možno tudi marsikaj zvedeti
      glede Kanglerja pa tudi…
      koliko sodb je od vseh ovadb pa že sploh pravnomočnih…
      torej tukaj nekaj le ni ravno tako kot bi naj bilo…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s