Usodna podložnost interesnim skupinam

V medijih smo v teh dneh lahko prebrali, da vlada ne bo uresničila svoje prvotne namere o dvigu stopnje DDV-ja za nekatere izdelke – časopis, rezano cvetje, frizerske storitve, hrano za male živali – na raven splošne 20-odstotne obdavčitve, ampak bo »predvidene« milijone dobila z dvigom trošarin. Bolj kot sam način za krpanje državnega proračuna, sem bil ob tem pozoren na samo akcijo kot takšno in jo pospremil v luči kredibilnosti.

A če se najprej ustavim pri prvotnem predlogu. Že sama misel na to, da lahko dvig stopnje v proračun prinese omembe vreden znesek, se mi je zdela bizarna. Seveda, na drugi strani ne vidim nobenega razloga, da bi bili posamezni življenjsko tako nepomembni izdelki in storitve, obdavčeni po nižji stopnji. Še posebej zato, ker gre za dobrine s strogo lokalno naravo prodaje. Nič manj »bizarni« niso bili niti prodajalci časopisov, ki so vsi v en rog zatrjevali, da lahko dvig cene dnevnega časopisa iz, recimo, 1,35 na 1,49 evra tako drastično spremeni vsakodnevne navade bralcev, da bi se branju časopisa kar odrekli. Četudi to na leto ob kupljenih 365. številkah pomeni celih 51 evrov, pa je mesečni znesek dobre 4 evre! Časopisne hiše bodo mnogo prej izgubile bralce zaradi svoje konzervativnosti in kakovosti na eni strani in brezplačnih spletnih vsebin na drugi, kot pa 14 centov na posamezno številko! Pa vendar davki na tem področju ostajajo nespremenjeni, namesto tega pa je predviden dvig trošarin, ki bo v veliki meri prizadel isto strukturo ljudi.

A mnogo bolj od same davčne matematike so pomembni signali, ki jih vladni pogajalci dajejo raznim interesnim skupinam in tudi ljudem. Kredibilnost pomeni, da so posamezni predlogi nujno potrebni, resni, »najboljši«, dobro premišljeni in tudi dobro pripravljeni. V kolikor se tako hitro odstopi od predloga, potem se ustvarja občutek, da vsaj nekaterim od prej naštetih stvari ni bilo zadoščeno.

A kar je še slabše, s takšnim klečeplazenjem pred celo tako šibkimi interesnimi skupinami se pri interesnih skupinah ustvarja občutek, da se takšno protestiranje izplača in da bo izsiljevanje vlade mogoče tudi v prihodnje. Ob tem sem se spomnil vseh preteklih reformnih predlogov, ki pa so kasneje, po nekaj grožnjah raznih interesnih skupin, bili vsi po vrsti umaknjeni, zavrženi in pozabljeni.

Biti presenečen nad protestom tistega, ki mu s svojo akcijo poslabšaš pogoje delovanja, je zelo naivno. Pa vendar, na tak način se ustvarja podrejen odnos do posameznih interesnih skupin in nezmožnost sprejemanja »pomembnih« odločitev v bodoče bo čedalje večja. In to ne zaradi kako posebej velike moči interesnih skupin, ali njihove taktične zrelosti, ampak zaradi izjemne šibkosti vladnih pogajalcev, za katere se zdi, da v svojih prvotnih namerah niso resni ali pa dovolj odločni.

Iz taktičnega vidika in vidika ohranjanja kredibilnosti je v tem primeru bolje sedeti v naslonjaču in se pretvarjati, kot da spremembe niso potrebne, kot pa prihajati s predlogi sprememb in jih kasneje, po protestu »prizadetih« interesnih skupin, vse po vrsti zavračati.

Advertisements
This entry was posted in Razno, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Usodna podložnost interesnim skupinam

  1. Marč pravi:

    Zaradi neodločne vlade, zaradi Štruklja, zaradi Semoliča, zaradi nesposobnega sodstva….bomo zelo na hitro zdrseli v velike težave. Najbolj bodo nastradali najrevnejši sloji, bogati bodo še bogatejši, srednjega sloja praktično ne bo več, da pa se ne bomo med seboj zravsali pa ne dam roke v ogenj.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s