Kaj je tako nevarnega pri stricih iz ozadja?

V komentarju z naslovom Kdo so strici iz ozadja? je Matej govoril o posameznikih, ki si prizadevajo vplivati na življenja ljudi, seveda za svojo korist, in, kot že samo ime sugerira, delujejo iz ozadja.

Ko se pogovarjamo o »stricih iz ozadja«, včasih smo jih poznali pod raznimi klani, prostozidarskih ložah, danes se v povezavi z dogajanjem po svetu vse pogosteje govori o bančnem in židovskem lobiju in podobnem, je treba razlikovati med (vsaj) dvojim. Prvič, dejstvom, da si posamezniki za nekaj prizadevajo. In, drugič, na kakšen način si posamezniki za nekaj prizadevajo.

Prvo dejstvo kot takšno na noben način ni sporno. Kot je govoril že Matej, vsakdo si za nekaj prizadeva. In četudi je glas posameznika pri urejanju »najpomembnejših« stvari različno močan, to še ne pomeni, da ima interese zgolj ena struktura ljudi. Vsi jih imajo! Tudi ni sporno, da imajo določeni posamezniki, ki so zasedali visoke funkcije, bodisi v podjetjih ali v državni administraciji, danes večja in pomembnejša poznanstva od drugih. Dejansko pa tudi ni sporno to, da ljudje svoja poznanstva uporabljajo za svoje koristi oziroma koristi svojih bližnjih. V tem oziru so bolj problematični tisti posamezniki na funkcijah, ki nimajo poznanstev, ali katerih poznanstva ne presegajo lokalnega okolja, v kolikor delujejo v izvozno usmerjenem podjetju.

A pomembna je druga točka. In sicer, na kakšen način si posamezniki za nekaj prizadevajo. Če se izrazim bolj v stilu kakšnega akcijskega filma, kaj lahko nekdo s svojo pojavnostjo ali telefonskim klicem »uredi«, oziroma, kaj lahko »zamučka«, ko nastopijo neugodna dejstva.

Na tej točki pa se sposobnosti in interesi posameznikov že lahko križajo s kriminalnimi dejanji. In to je tisto, kar je problematično.

Če začnem pri bolj milih oblikah, gre za primere, ko slabši kandidat prejme, recimo, službo, pogodbo ali kakšno drugo korist zaradi telefonskega klica ali podobne aktivnosti enega izmed »stricev«. Posledica takšnega delovanja »stricev« je ta, da se v družbi ekonomske kriterije vse bolj zamenjuje z neekonomskimi. In če nadaljujem v drugo skrajnost, ko delovanje »stricev« zamučka kakšno izmed kriminalnih dejanj. Posledica tega pa je, da je delovanje »stricev« vse bolj podobno delovanju kakšne mafijske združbe. Primer Baričevič je pustil velik sum s tem v zvezi.

Ustroj družbe pokvarjenih »stricev« pogosto ustvarja sistem moralnega hazarda v ekipi, kjer posamezniki, ki delujejo na različnih ravneh, drug drugega varujejo in preprečujejo, da bi prišlo do kaznovanja vpletenih. Še posebej pomembno pri tem je sodelovanje sodnikov in tožilcev kot tistih, od katerih je odvisno, ali bo sploh prišlo do izvršitve sankcije ali ne. Za vse vpletene je učinkovit sistem varovanja, ki ga zagotavlja pravosodni sistem, še posebej potreben takrat, ko je aktivnost »stricev« in njihovih pajdašev povezana s koruptivnimi dejanji.

In to je točka, kjer delovanje »stricev iz ozadja« predstavlja problem v družbi. Problem je takrat, ko je za dosego ciljev dovoljena uporaba vseh sredstev. Tudi sredstev pravne države in političnega procesa. In to bodisi za namene lastnega okoriščanja, ali pa diskreditacije nasprotnikov in njihove kasnejše eliminacije.

Seveda pa povsod iskati neke »strice« in graditi na raznih teorijah zarote ne gre in bolj kaže na majhnost razlagalca kot pa na dejanski problem delovanja stricev.

Advertisements
This entry was posted in Slovenija and tagged , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s