Kdo so strici iz ozadja?

V letošnji predsedniški kampaniji se en del kampanje, povezane z Borutom Pahorjem, hočeš nočeš, vrti okrog stricev iz ozadja. Osebah, morda združenjih, ki imajo namen s svojim stasom in glasom vplivati na dogodke s politične scene, da bi se le-ti odvili njim povšeči. Če pa že ne njim povšeči, pa vsaj ne na način, kot si ga ti posamezniki ne želijo. Da bi dosegli svoje namene, se ljudje poslužujejo raznih oblik, in to tudi v vsakdanjem življenju in pri čisto “vsakdanjih” stvareh.

V kolikor je posameznikov “prestiž” dovolj velik, lahko že njegovi predlogi zaležejo in dobijo moč vpliva na odločitve drugih ljudi. Pa četudi ambicija teh predlogov dejansko ne presega želje po biti kaj več od dobronamernega predloga. A takšna sposobnost oziroma položaj, če se ga sama oseba zaveda ali ne, nosi za sabo lastnost, ki ga dela strica iz ozadja, saj so odločitve strica iz ospredja pod vplivom oziroma v precej veliki meri determinirane z vplivom strica iz ozadja.

Pri sposobnosti vplivanja na druge razlikujejo avtorji med tako imenovanimi mehkimi metodami in bolj tršimi metodami. Čeprav imajo vsi vpleteni v slovensko predvolilno zgodbo o stricih iz ozadja verjetno pred očmi tiste osebe, ki se pri svojem delu bolj poslužujejo slednjih metod, pa velja ugotovitev, da zanašanje na mehke metode niti slučajno ni manj učinkovita in šibkejša od sicer že v imenu bolj grobih metod. Če vzamemo kot metriko delež odločitev, ki so posledica vplivanja/namigovanja drugih, kot tisto mero, ki kaže na učinkovitost osebe, ki želi vplivati, potem bo oseba, pri kateri bo že sama gesta razumljena na način, da jo vredno, morda potrebno, upoštevati, dejansko imela sposobnost vplivanja na druge in bo s tega vidika v stanju strica iz ozadja odločitev dotične osebe. Seveda je drugo vprašanje, kakšno sporočilnost bi v okolju in o samem okolju puščala takšna moč določenega posameznika pri sprejemanju “pomembnih” odločitev. V vsakem primeru bi bilo v skrajnosti vse odvisno od njegove volje.

Zanikanje obstoja družbenih omrežij in z njimi povezanih stricev iz ozadja pomeni zanikanje sicer precej preprosto opazljivega dejstva, da imamo različni ljudje različno sposobnost in tudi zmožnost vplivanja na odločitve drugih. Da si g. Milan Kučan, ki se toliko omenja v povezavi s strici iz ozadja, za čas svojega predsednikovanja ne bi uspel izgraditi tolikšnega ugleda, časti in vpliva pri določenih strukturah, da slišanost njegovega glasu ne bi bila enaka vpijočemu v puščavi, bi prej pomenilo kritiko kot pa kompliment za njegovo delo. Ali je kaj od tega privedlo oziroma imelo ambicijo vplivati na stolček takratnega premierja, Boruta Pahorja, presega moje vedenje.

V ekonomski znanosti se zadnje čase precej prostora namenja proučevanju vpliva drugih na odločitve posameznikov. Ne toliko na samo pripoznanje njene prisotnosti, kar se obravnava za precej samo po sebi umevno stvar, ampak na ekonomske posledice, ki jih zanašanje na mnenja drugih nosijo s sabo. Ob prisotnosti nepopolnih informacij je zanašanje na mnenja drugih lahko koristno, sicer so pa itak pomembnejši rezultati oziroma odločitve same in posledice, ki izhajajo iz njih, vzgibi, ki so pripeljali do določenega ravnanja, pa postanejo precej manj pomembni.

Na koncu morda še opazka, da pa je nabor posameznikov, ki bi si želeli vplivati na odločitve drugih, so pa pri pri tem manj uspešni, precej širši.

Advertisements
This entry was posted in Razno, Slovenija and tagged , . Bookmark the permalink.

One Response to Kdo so strici iz ozadja?

  1. Pingback: Kaj je tako nevarnega pri stricih iz ozadja? | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s