Google v boj z dacarji

V medije je pricurljala novica, da želi francoska davčna uprava mastno obdavčiti podjetje Google. Vrednost izstavljenega davčnega računa bi naj tako znašala debelo milijardo evrov. In razlog: podjetju se očita, da glavnino poslovanja s Francijo preusmerja v svoja hčerinska podjetja. Omenja se Irska.

Francija se že leta in leta poslužuje politike financiranja svojih programov na način, ki ustvarja javni dolg. Po podatkih Eurostata se je obseg francoskega javnega dolga med letoma 2000 in 2011, če ga merimo kot odstotek bruto domačega proizvoda, povečal od 57,3 odstotka BDP na 86 odstotka BDP, kolikor je znašal konec leta 2011. Do sredine letošnjega leta bi naj ta vrednost že presegla mejo 90 odstotkov. Za primerjavo: v Sloveniji, kjer se smo v zadnjem času spoznali pasti in omejitve, povezane z dolžniškim financiranjem, se je v tem istem času vrednost javnega dolga povečala iz 26,3 odstotka BDP, kolikor je znašal v letu 2000, do 46,9 odstotka v letu 2011.

Pasti dolžniškega financiranja je vsaj pri nas spoznala država in tudi v podjetjih. Čeprav vsak učbenik financ uči, da je dolžniško financiranje projektov smiselno in celo zaželeno, saj povečuje donosnost lastnih sredstev. A vendar, medtem ko je donos na lastna sredstva variabilna spremenljivka, ki je lahko tudi negativna, pa je izdatek dolžniškega financiranja praviloma nespremenljiv, torej fiksen. Dolg je pač treba poravnati, ne glede na siceršnje stanje, bodisi v podjetju ali državni blagajni.

Googlu mreža hčerinskih podjetij med drugim omogoča, da izvaja politiko optimiranja davkov. In s takšno politiko ni nič narobe. Še več, je zaželena in zelo poučna, saj kaže na zavest odgovornih pri Googlu, da so denarna sredstva redek vir, s katerim je treba skrbno ravnati.

Francosko oblast bi nemara utegnilo bolj skrbeti migracijski tokovi njihovih bogatašev, kar je posledica davčnih idej njihovega predsednika, Francoisa Hollanda, ki ga nekateri že primerjajo z eksodusom francoskih bogatašev leta 1981 in politike takratnega socialističnega predsednika Francoisa Mitterranda. Čeprav se v medijih pojavlja le ideja o 75 odstotni davčni stopnji za dohodke, ki presegajo milijon evrov, se spremembe obetajo tudi pri ostalih davkih, recimo kapitalskih dobičkih.

Sicer smo pa tudi Slovenci ob ustoličenju Mramorjeve fiskalne “reforme” lahko uvideli posledice nepremišljenih potez glede davkov. Pravi eksodus kapitala v tujino je bil predvsem posledica sprememb teh istih davčnih stopenj pri kapitalskih dobičkih. Deja vu torej, pa vendar se zdi, da je ukrep še zmeraj v modi.

Advertisements
This entry was posted in Davki, Ekonomija, EU and tagged . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s