Moralna pokvarjenost (evropskih) birokratov

Le kdo se ne bi spomnil ostrih besed in trdnega stališča mnogih evropskih poslancev in birokratov, ki so bili, povsem upravičeno, uperjeni proti razsipni grški državi in še posebej njeni birokraciji. V razmerah, ki jih je povzročil bankrot države in totalnega kaosa, ki mu je sledil, so bili vsi sindikalni protesti označeni kot neprimerni in že v samem jedru usojeni na propad. Razlog: ko bankrotiraš na sistemski ravni, je jasno, da status quo ni mogoč in da je potrebno znižanje stroškov in zvišanje prihodkov.

Ko so se grški protesti zdeli že tako vsakdanji, da smo se jih že navadili in so za medije že postali nezanimivi, pa nas je presenetila stavka bruseljskih birokratov. Razlog: predlagano je znižanje plač, znižanje zaposlenih in povišanje obsega dela. Skratka, povsem iste stvari, kot smo jih videli pri Grkih, Slovencih, Špancih.

A vendar je med obema stavkama razlika. Če stavke in protesti tisti, katerih plače so dejansko zelo nizke, pa pri tem ne mislim na Grke, še lahko razumemo z vidika zagotavljanja normalnega življenja ljudi in njihovih družin, torej iz moralnega vidika, pa tega na noben način ne moremo reči za stavko evro-birokratov, katerih plače so astronomske in na letni ravni neredko presegajo 50.000 in 100.000 evrov. Bruseljski poslanci namreč dobijo okoli 6000 evrov neto na mesec, z dodatki, nadomestili, dnevnicami, skupaj 10.000 evrov.

Mnogi evropski politiki, ki so se še nedolgo nazaj zdeli kot razumniki trdne politike brzdanja stroškov, so že nekaj časa po tem padli na tem istem svojem igrišču, ko so drugi, zaradi povsem istih razlogov, zahtevali nekaj podobnega tudi za njih. Ne pozabimo, da so to ti isti posamezniki, ki so še nedolgo tega tako goreče razpravljali o grški lenobi in previsokih stroških dela in nujnosti 15%, 20% in še večjega nižanja plač in zmanjšanja zaposlenosti v javnem sektorju. Kot rečeno, nižanje plač v javnem sektorju in nižanje števila javnih uslužbencev sta dva izmed osnovnih bruseljskih pogojev obubožanim državam v zameno za pomoč!

Zaupanje je zelo pomembna in obenem zelo krhka beseda. Kaj reči o posameznikih, ki se sami postavijo v vlogo določevalca standardov pravičnosti in odgovornosti v družbi, medtem ko se v podobnih razmerah sami ulovijo v to svojo zanko? Od nekoga, ki se okliče za skrbnika davkov in vodenja skupnega, kar vodenje države pomeni, bi ob vseh strokovnih kompetencah pričakovali pokončno in moralno držo. Z drugimi besedami to pomeni, da bi tak posameznik moral zadostiti visokim moralnim standardom, ne pa da ne izpolni niti tistih minimalnih. Tisti, ki v težkih časih od nekoga zahteva izjemno odrekanje, sam pa v podobnem položaju ni toliko moralen, da bi se držal tega istega principa, ni vreden naziva skrbnik skupnega in kot tak ni primeren, da ga ljudje plačujejo

Seveda, to je le ena izmed anomalij v delovanju politikov. Tukaj so še vsaj privilegirano zaposlovanje, razsipništvo in podobno. Politični princip »delaj, kot ti rečem, ne tako kot delam sam« je princip resne moralne podhranjenosti politikov. V zadnjem primeru napovedane stavke pa podhranjenosti brez primere.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, EU and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s