Kdo bo vrnil devize, ki so se potrošile na vojnih bojiščih?

Pred dnevi je pri nas odjeknila razsodba evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga, da mora Slovenija poravnati dolg LB do varčevalcev nekdanje njene podružnice v Sarajevu.

Pri vsem skupaj ne gre za skrb nekdanjih varčevalcev, ki si povsem upravičeno prizadevajo dobiti povrnjen svoj denar, ampak zdi se, da slovenska država ni pravi naslov za poplačilo.

Če vprašanje varčevalcev gledamo v luči nekdanje skupne države SFRJ, potem je odgovornost za bančni sistem treba poiskati v Narodni banki Jugoslavije (NBJ) s sedežem v Beogradu. Kot centralna banka države je NBJ imela odgovornost za skrb nad delovanjem bančnega sistema v državi. V luči izvajanja ekonomske politike države, pa je bila NBJ tista, kamor so se stekale devizne vloge bank.

Razpad države je do neke mere ustvaril zmedo. NBJ, kot centralna banka države, ki je razpadla, itak ni več poravnavala svojih obveznosti do poslovnih bank v posameznih republikah-novonastalih državah, medtem ko novoustanovljene centralne banke niso imele nikakršnega nadzora in pooblastil nad poslovanjem bank v drugih novonastalih državah. Ob vsem tem sta se Hrvaška in BiH spopadali s hudima vojnama, Srbija pa s plejado vojnih zločincev, ki so bili glavni akterji na obeh vojnih žariščih. NBJ kot zakladnica pa je zagotovo služila tudi kot plen kakšnega politika.

Skratka, dota nefunkcionalne Jugoslavije je v vseh novonastalih državah pustila pravo razdejanje, kar se je odrazilo tudi v bančnem sistemu. Ne preseneča, da sta se tako Banka Slovenije (BS), kot tudi Hrvatska narodna banka (HNB) srečali z ogromnimi problemi insolventnih bank, ki jih je bilo treba dokapitalizirati.

Recimo, kot prebiram v nekem zapisu od HNB, je bilo koncem 1990ega leta na Hrvaškem solventnih le 5 bank, 10 bank je bilo solventnih, a so se srečevale s problemi izplačila deviz s strani NBJ, 11 bank je bilo tehnično nesolventnih, medtem ko sta bili dve banki resno tehnično nesolventni. Kot še pišejo v zapisu, je z razpadom države NBJ enostavno prenehala z izplačili svojih obveznosti do bank na Hrvaškem, pa tudi vseh ostalih v drugih republikah, zaradi česar so ti vrednostni papirji NBJ v trenutku postali ničvredni. To je v bankah povzročilo resne likvidnostne težave.

Seveda ni težko ugotoviti, da so se tudi banke na Hrvaškem srečale s slabimi naložbami, gospodarstvo pa z vojno in, na kratko povedano, s pravim razsulom. Jugoslovanski socializem je, tako kot pri nas, tudi hrvaška podjetja povsem izsesal! Ne pozabimo, da je hrvaška država v letu 1992 zamrznila vloge varčevalcev v njenih bankah, bankam pa dodelila obveznice.

Povsem enako velja za Slovenijo, kjer se je BS srečala z »otvoritveno« luknjo v višini 8,650 milijarde takratnih tolarjev (dinarjev), kar je predstavljalo višino neporavnane obveznosti NBJ do bank v Sloveniji. Po takratnem tečaju DEM/SIT 32, to znese 270 milijonov takratnih nemških mark in 135 milijonov evrov. Kakorkoli, Slovenija je prevzela nase dolg NBJ do komercialnih bank, ki je nastal zaradi izgub na devizne depozite, ki so jih banke od 1960-ih dalje bile prisiljene deponirati pri NBJ.

Če je imela BS otvoritveno izgubo, so morale imeti druge novonastale centralne banke otvoritvene presežke. Oziroma, naj bi jih imele, čeprav so vojne marsikaj od tega povsem zabrisale. Seveda ni težko ugotoviti, da je bila benefaktor teh presežkov Srbija, ki je denar potrebovala (vsaj) za financiranje vojne na Hrvaškem in v BiH. K temu dolgu s strani NBJ in Srbije, je treba dodati še dolgove posameznih podjetij, ki jih je jugoslovanski socializem povsem izčrpal in izropal. Kako pomenska se zdi navedba na hrvaški strani Wikipedije o Ljubljanski banki, ki pravi: »Banka je također kreditirala hrvatska poduzeća. Ta sredstva nisu nikada vraćena.« Ne pozabimo pa niti majhne podrobnosti, da so si mnogi, predvsem Srbi, tik preden so se zaradi vojne odselili iz Slovenije, pri bankah najemali ogromna posojila, ki jih nikoli niso odplačali.

Vprašanje je, kaj za finančno-bančni sistem v BiH pomeni ustanovitev Centralne banke BiH, šele 20. junija 1997, ki je z delovanjem začela 11. avgusta istega leta, medtem ko Ljubljanske banke ni bilo več od leta 1994. V kolikor to pomeni, da je nadzor nad bančnim sistemom prihajal iz NBJ iz Beograda, potem, povsem v nasprotju z dogodki, ki smo jim priče danes, prebivalci BiH, kot člani jugoslovanskega monetarnega sistema, ki niso odplačali svojega dolga do centralnih bank drugih držav, nosijo del odgovornosti za luknjo v slovenskem in hrvaškem bančnem sistemu in propad Ljubljanske banke.

Ne morem se znebiti občutka, da so devizne vloge varčevalcev končale na vojnih žariščih in na osebnih računih (predvsem) srbske politike. Iskati plačnike teh neplačanih vlog v Sloveniji, pomeni iskati na napačnem koncu. To bi pomenilo, da bi Slovenija plačala del računa, ki je nastal na račun krutih vojn na Hrvaškem, v BiH in na Kosovem, nase pa prevzela tudi bankrote podjetij po novonastalih državah Jugoslavije, kot tudi načrtne kraje posameznikov.

Ob vsem tem pa ne morem mimo odnosa slovenskih pogajalcev, ki so vključeni v to finančno zgodbo razpada Jugoslavije. Nedavna razsodba je velika klofuta njim; glede na to, da ves čas poslušamo zgolj zgodbe raznih neizplačanih varčevalcev, ne pa tudi vseh ostalih relevantnih stvari o bančnih komitentih, ki so se nahajali na strani dolžnikov banke, ali pa o vseh ekonomsko-finančno-političnih dogodkih, ki so oropali banke na celotnem območju Jugoslavije.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Kdo bo vrnil devize, ki so se potrošile na vojnih bojiščih?

  1. Don Marko M pravi:

    sicer odlično vložen trud razlaganja, a to ne spremni dejstva…..Slovenija, torej vsi državljani, bomo morali nakraden denar desničarskih politikov Demosove prve vlade vrniti nedolžnim ljudem z obrestmi vred, kar je prav…..tako Bosancem, Hrvatom, pričakovati je še nekdanje varčevalce LB iz preostalih bivših skupnih republik….tistim, ki so nam to zakuhali, Peterletu, Janši, Bavčarju, itd. pa soditi in kaznovati, ker so nas spravili v takšen sramoten in tudi v te namene zadolžen položaj….

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s