Kje so meje med solidarnostjo in izsiljeno solidarnostjo?

Pred dnevi me je poštni uslužbenec na Pošti Slovenije presenetil z izjavo, da je v trajanju akcija solidarnosti, zaradi česar je ob plačilu siceršnje poštnine obvezen še solidarnostni dodatek za Rdeči križ. Bolj kot višina, ki je bila mizerno nizka, me je zmotil način, na katerega se je propagiral; bil je obvezen, skliceval pa se je na solidarnost! Dva med seboj sila nekompatibilna pojma na kupu.

Ob tem sem se spomnil na dogodke iz osnovne šole, ko je pri ustnem preverjanju znanja pri enem predmetu učiteljica vsakokrat vprašala, ali imamo kakšnega prostovoljca, sicer bo ona izbrala prostovoljca na silo. Četudi je bila poanta učiteljice ta, da vsakokrat nekoga izpraša, za oceno, seveda, ter da na koncu leta vsi (bolj ali manj) uspešno prestanemo tudi ustno preverjanje, pa je bilo dobro ločiti, v katero od obeh skupin prostovoljcev nekdo sodi. Ali si prostovoljec ali prostovoljec na silo!

Solidarnost je stvar vrednot posameznika in njegovega odnosa do tistih v okolju, ki živijo v pomanjkanju. Zato je solidarnost plemenita stvar. A na drugi strani je solidarnost individualna stvar; stvar vsakega posameznika in njegove svobodne in proste presoje.

V obsežni državi, ki obsega približno 50 odstotkov ustvarjenega, se zdi, da je za življenjsko pomembne probleme ljudi poskrbljeno s strani države, zato ne čudi siceršnja solidarnostna apatija med ljudmi. Seveda pa visoki davki zelo učinkovito znižujejo sposobnost ljudi, da bi bili solidarni.

Glede na to, da med nami so ljudje, ki potrebujejo podporo, navkljub tako obsežni državi, se postavi vprašanje, na kakšen način biti solidaren. Verjetno se strinjamo, da je najboljša tista vrsta »solidarnosti«, ki prejemniku ne rešuje zgolj njegovega kratkoročnega problema, ampak vsaj srednjeročnega, če ne že dolgoročnega. »Daj človeku ribo in nahranil ga boš za en dan, nauči ga ribariti in nahranil ga boš za vedno,« je modrost kitajskega filozofa Laa Tzuja, ki govori o razliki med kratkoročnim in dolgoročnim pristopom k »solidarnosti«. Ustvariti delovno mesto in zaposliti nekoga sodi v to kategorijo. To v bistvu ni več solidarnost.

Pa vendar, v primeru pošte, sam svojega prispevka na noben način nisem smatral v luči solidarnosti, ampak kot del cene, ki mi jo je prodajalec zaračunal.

Še več, z vidika solidarnosti se mi je njihova akcija zdela precej bizarna, četudi na koncu uspe nabrati nekaj denarja. Pri vsem skupaj niti nisem imel možnosti, da bi svojo solidarnost izrazil na drugačen način, morda doniral Karitasu, ki ga morda smatram kot bolj verodostojno in častivredno ustanovo, morda dal kak evro neposredno komu na ulici, česar sicer ne počnem, in podobno. Niti nisem vedel, za kakšne namene se bo potrošil moj solidarnostni prispevek.

In najpomembnejša stvar, v sicer moralno eno najplemenitejših dejanj sem bil prisiljen, kar je v nasprotju s samo vsebino besede solidarnost. Skratka, ključnim elementom solidarnosti, ki solidarnost ločijo od klasičnega nakupa ali davka, ni bilo zadoščeno, pa četudi so bili sami nameni akcije dejansko povezani s solidarnostjo. Bil sem prostovoljec na silo, kar pa je jasno, da nima nobene povezave s samim prostovoljstvom.

Advertisements
This entry was posted in Razno, Slovenija and tagged . Bookmark the permalink.

2 Responses to Kje so meje med solidarnostjo in izsiljeno solidarnostjo?

  1. Podplat pravi:

    Vsekakor je ta teden solidarnosti ostanek iz bivße države, namenjen pa je le Rdečemu križ, ki si je izboril tako zakonodajo. Velja pa za poštne storitvw in za javni prevoz. Vsekakor je ta denar pomemben del sredstev s katerimi razpolaga Rdeči križ.

  2. Don Marko M pravi:

    saj nikjer ne piše, da je obvezno v enem tednu novembra in enem maja oddajati poštne pošiljke in prispevati RK tistih 15 centov….kdor noče pač takrat ne pošilja pošte in se ne gre krvodajalskih akcij….

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s