Predsedniške volitve pri nas

Čeprav bi celo znalo obveljati, da bo za življenje pri nas bolj pomemben razplet predsedniškega cirkusa preko luže, ki bo svoj epilog dobil že ta torek, ne gre pozabiti, da bomo svojega predsednika izbirali tudi na sončni strani Alp. Nam bo v naslednjem mandatu vladal Milan Zver, Borut Pahor ali pa se nam bo iz predsedniškega fotelja še naprej nasmihal dosedanji predsednik, Danilo Türk?

Glede na pristojnosti predsednika se zdi odločitev glede izbire precej brezpredmetna. Zakonodaja pač vse pomembnejše pristojnosti podeljuje ostalim institucijam, predsednikov manevrski prostor pa je tako bolj kot ne omejen na opravljanje protokolarnih in ostalih bolj formalnih zadev. Ena takšnih je razpis volitev. Druga pomembnejša pristojnost predsednika je imenovanje kandidatov za določena mesta, recimo guvernerja Banke Slovenije. A še v tem primeru je Državni zbor tisti, ki z glasovanjem predsednikov predlog potrdi ali zavrne. V imenovanje lahko predlaga tudi kandidata za predsednika vlade, zadnji primer pa kaže, da je tudi v tem primeru možno predsednikov predlog zavrniti in v imenovanje poslati in izglasovati kandidata, ki je mimo predsednikove volje. Nič kaj ekskluzivistična pristojnost torej.

Institucija predsednika države, kot ena v nizu institucij, ki si jih je v okviru svojega delovanja postavil človek, je v vsem času izgubila na pomenu. Vsaj pri nas. Torej, de jure pomembna in častna institucija, de facto pa za standard ljudi precej nepomembna stvar. Konec koncev nekaj podobnega ugotavljajo tudi sami kandidati, ki na sam tron zaželenih lastnosti postavljajo visoka moralna načela.

V duhu institucionalistične ekonomske teorije bi lahko na moč institucije gledali v prizmi moči, ki jo ima posamezna odločitev (ali predlog) predsednika. Z drugimi besedami, koliko so odločitve predsednika obvezujoče za ljudi in kakšne so posledice, če se njegove odločitve (in predloge) ne spoštuje? Odločitve predsednika so v določenih okoliščinah precej obvezujoče, ampak v vsakdanjem življenju gre bolj kot ne za predloge, ki so lahko tudi predmet posmeha, v kolikor se nekdo z njimi ne strinja. Skratka, v precejšnjem delu gre pri predsedniku za opravljanje protokolarne funkcije, ki za življenje ljudi nima posebnega pomena. Slovenska zakonodaja pač glavnino dejanske moči upravljanja z državo podeljuje predsedniku vlade in njegovi ekipi.

Morda manj običajno je, da se predsednika ob vsem tem voli neposredno na način, kot se bo to ponovno storilo na Martinovo nedeljo. V Nemčiji, ki ima precej podoben politični sistem kot Slovenija, se predsednika izvoli na Zveznem kongresu, ki ga sestavljajo parlamentarci in predstavniki deželnih oblasti. Seveda je predsedniški izbor v ZDA povsem druga zgodba, saj je tam predsednik oseba z dejansko močjo in pristojnostmi.

Kaj reči o letošnjih kandidatih? Njihova heterogenost daje ljudem dejansko možnost izbire. To pomeni njihove osebnostne in ideološke razlike. Seveda, v luči zakonsko določenih pristojnosti graditi na predsedniku in njegovem delovanju posebno velika pričakovanja, ne gre. V tem primeru bo osebno razočaranje neizbežno.

Advertisements
This entry was posted in Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s