Pravosodje na prepihu

Začnimo s podatki. Po podatkih CEPEJ-a, telesa Sveta Evrope, ki spremlja kakovost delovanja pravosodnih organov, se je Slovenija leta 2010 znašla tik pod vrhom glede na število sodnikov na 100.000 prebivalcev. Z 49,9 sodnika na 100.000 prebivalcev se je znašla takoj za Monakom, pri katerem je 36 polno zaposlenih sodnikov pomenilo 100,3 sodnika na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo, v sosednji Avstriji so imeli vsega 17,8 sodnika na 100.000 prebivalcev, v Nemčiji 24,3 sodnika na 100.000 prebivalca, v toliko omenjeni Švici 14,5, za skandinavske države pa veljajo naslednje vrednosti: Finska 18, Islandija 16,3, Švedska 11,5, Norveška 11,2 in Danska 9. Če omenjene številke kaj sporočajo, je to jasno to, da je število sodnikov v Sloveniji primerjalno gledano visoko. Upravičeno ali ne, je drugo vprašanje.

Pri številu javnih tožilcev se Slovenija s svojimi 165 tožilci, kolikor jih je zavedenih v analizi, uvršča nižje. A z 8 tožilci na 100.000 prebivalcev, je pri nas tudi tožilcev, primerjalno gledano, precej več kot, na primer, v Nemčiji, Švici, Avstriji.

Če združimo oba podatka skupaj, bi na prvo lahko rekli, da kadrovskega pomanjkanja slovenska sodišča ne bi smela trpeti. Vsaj ne na agregatni ravni. Nelogična in neracionalna razporeditev zaposlenih lahko seveda privede do možnih viškov na eni strani ina manjkov na drugi, ampak to je stvar same organizacije.

Kar se tiče dohodkov sodnikov in tožilcev, je te dobro razdeliti na začetek kariere in konec kariere. Po podatkih CEPEJa za Slovenijo dosegajo sodniki začetniki z 1,6 kratnikom povprečja v Sloveniji nekako povprečje držav. To je recimo na istem sorazmernem nivoju kot to velja za Finsko, precej več kot v Nemčiji (0,9) in precej manj kot v Romuniji, kjer je ta delež 5,2. Iz tabele 11.15 s strani 262 je razvidno, da je delež v negativni korelaciji z razvitostjo posameznega okolja. Glede na podatke dosegajo tožilci še nekoliko višje plače od sodnikov.

Sodniki in tožilci na najvišjih funkcijah dosegajo višje plače. Sodniki so s 3,2 kratnikom povprečne plače ponovno bistveno pred svojimi nemškimi kolegi, ki v povprečju dosegajo vsega 1,7 kratnik državnega povprečja, so tudi pred švedskimi kolegi (2,4 kratnik), nizozemskimi kolegi (2,5 kratnik) in za Švicarji (4,6 kratnik), Romuni (8,2 kratnik) in Avstrijci (4 kratnik).

Primerjava plač z državnim povprečjem je sicer manj ustrezna. Te bi bilo bolj primerno primerjati s plačami bolj primerljivih poklicev. Predvsem pa se takšna generalizacija odmika od kocepta individualnega nagrajevanja. Pomembno pa so tudi fazni prehodi med posameznimi stanji, ki vplivajo na višino dohodka.

Delovna obremenitev tožilcev se v omenjeni analizi proučuje glede na število primerov, ki jih odpade na tožilca. V tem kontekstu je delovna obremenitev slovenskega tožilca z 89,4 primera bistveno nižja od nemškega (206,1), francoskega, finskega ali tožilca iz kakšne druge zahodnoevropske države, ki praviloma presegajo številko 100. Izjema so švicarski tožilci s povprečnim številom primerov 24,2.

Seveda pa številčnost še ni garant za hitrost reševanja primerov, kaj šele za njihovo kakovost. Pripeljati posamezen sodni primer do konca ne govori nič o tem, kako kvalitetno je bilo delo opravljeno, niti ali je bil postopek izveden na način, ki bo v ponos pravni državi. A vendar, čeprav uspejo po podatkih sodeč slovenska sodišča rešiti več primerov, kot jih dobijo, trajanje postopkov ostaja rak rana. Po tem kazalcu je slovensko sodstvo povsem neprimerljivo z zahodnimi državami. Ob tem pa ne gre pozabiti na še nekaj: namreč na strošek delovanja pravnega sistema. Ostaja vprašanje, a ne bi šlo vsega skupaj voditi z manj sredstvi?

Advertisements
This entry was posted in Pravo, Slovenija and tagged , . Bookmark the permalink.

3 Responses to Pravosodje na prepihu

  1. Primo pravi:

    Zelo zanimivi podatki. Včeraj sem prelistal poročilo 2012 Legatum Prosperity Index (http://www.prosperity.com), kjer sem mi je posebej vtisnil v spomin index zaupanja v pravni sistem v Sloveniji, danes sem prebral zgornje zanimive podatke o številu zaposlenih sodnikov in tožilcev. Iz obeh prispevkov lahko sestavimo zelo zanimivo primerjavo.
    B A
    Država /// Št. sodn. na 100k preb. / zaupanje v pravni sistem % / razmerje b/a
    Avstrija /// 17,8 / 68,90 / 3,9
    Nemčija /// 24,3 / 61,80 / 2,5
    Norveška /// 11,2 / 80,60 / 7,2
    Švedska /// 11,5 / 73,20 / 6,4
    SLOVENIJA /// 49,9 / 23,20 / 0,5

    Slovenija ima 4,5x več sodnikov od Norveške, Norvežani 3,5krat bolj zaupajo v njihov pravni sistem. Kje je tu logika. Po mojem imajo Norvežani sodnike uvožene iz Marsa.

    Ker po mojem skromnem mnenju zaupanje naroda v pravni sistem veliko pove o kvaliteti le tega, mi ti podatki povedo, da je z našim pravnim sistemom nekaj hudo narobe.

  2. lečevlje sodinajkopitar pravi:

    Pričakoval bi preprostejšo rešitev, torej “vaška” sodišča kjer se ducate zaposlenih valja v dolgčasu je treba enostavno ukinit, za razliko od zelo obremenjenih sodišč (npr. Okrožno v Ljubljani), ki se dobesedno ne morejo niti izkopati od dela pa je treba celo okrepiti. To je vsa umetnost racionalizacije sodstva. Plače sodnikov so pa glede na zahtevnost dela daleč prenizke in jih je primerjati z nemškimi, pravzaprav smešno, ker ti ni poznano, da je obseg dela nemškega sodnika, ki mu streže še nekaj asistentov, povsem neprimerljiv z našim, ki delo opravi sam.

  3. Pingback: Osnutek vladnega programa je zunaj | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s