Kdo so proračunski vplačniki?

Če pomeni razprava o odhodkovni strani proračuna razpravo o koristnikih sistema, je stvar, ko je govora o prihodkovni strani proračuna, obrnjena. Tukaj se pogovarjamo o poražencih proračuna, torej tistih, ki vplačujejo v sistem – to, skupnoskledarsko malho. Posamezniki se praviloma nahajamo na obeh straneh enačbe, enkrat smo v vlogi vplačnikov v sistem, spet drugič iz sistema črpamo sredstva. V končni instanci nam neto znesek, to je razlika med vplačili in prejemki iz državne malhe, pove, ali smo neto prejemniki ali neto vplačniki.

Ko je pred časom ena izmed debat z znancem nanesla na izredno visoke dohodke notarjev, sem dobil odgovor, da pa oni tudi visoke davke plačujejo. Seveda sem ga šele jaz potem spomnil, da bi marsikdo z veseljem plačeval te iste visoke davke, v kolikor bi mu država z zakonodajo zagotovila tak nivo dohodka. Notarji so dober primer, ki kaže, da ni proračun edina stvar, ki iz posameznikov dela neto koristnike oziroma plačnike. Pa vendar, pustimo zaenkrat zakonsko podeljevanje ekskluzivnih licenc ob strani.

Predlog državnega proračuna za leto 2013 predvideva za nekaj več kot 8.6 milijarde evrov proračunskih prihodkov. Ob pogledu na dokument vlade se ne gre izogniti občutku, da bodo davčne stopnje obstoječih davkov višje, ob tem pa se bodo uvedli še dodatni davki. Najpomembnejša postavka ostajajo potrošni davki, kjer gre praktično za DDV in trošarine. V precej velikem obsegu pa se projekcija proračuna naslanja na sredstva iz Evropske unije. Analiza občutljivosti bi pokazala veliko ranljivost proračuna, v kolikor vladi ne bi uspelo realizirati te postavke, to je, povečati evropski izplen za več kot 60 odstotkov glede na lansko leto. Možen vir olepševanja bilance? Če je temu resnično tako, bi bilo dejanje lahko podobno računovodskim prevaram, ki so v ZDA kar nekaj odgovornih spravile za rešetke.

Pri evropskih sredstvih je dobro imeti pred očmi še nekaj: praviloma zahtevajo ustrezen delež lastne participacije pri financiranju (sicer nižja lastna participacija pri investiciji pomeni višji donos na investirana lastna sredstva); evropska sredstva se v veliko primerih dodeljujejo kot poračun za nazaj (to pomeni, da so lastna sredstva “zaklenjena” v projekt v celotnem znesku); obstaja možnost vračanja sredstev, kar bi ponovno pomenilo lastno financiranje takšnega projekta v celoti. Pravim, s temi sredstvi je treba previdno. Na njih graditi izvedbo proračuna pa je korajžno.

Vrača se 50-odstotna dohodninska davčna stopnja za dohodke nad 69,313 evrov. Sicer je slovenski dohodninski sistem primer stopničaste progresije. To pomeni, da v primeru letnega dohodka 70,000 evrov s 50 odstotki ni obdavčen celotni znesek, ampak “le” razlika do meje, to je 687 evrov. Pa vendar, ko se k temu doda še prispevke za socialo, davčni strošek zelo naraste.

Davek od dobička podjetij bi naj zelo upadel, kar je posledica kondicije gospodarskih subjektov. Vlada ocenjuje, da bi se jih naj nabralo za približno 400 milijonov. Koliko dobra je ta ocena, je, glede na zelo turbulentno okolje, težko oceniti – je bolj podobno loteriji.

Višajo se tudi davki za tiste stvari, za katere velja nizka stopnja elastičnosti povpraševanja glede na ceno. Trošarine na pogonska goriva in tobak so že tak primer. Njihova uvedba oziroma povišanje se sicer utemeljuje s škodljivostjo uporabe teh proizvodov, ampak dejansko gre za zavedanje oblasti, da so to izdelki, ki jih ljudje bolj kot ne koristijo, ne glede na ceno.

Če bi lahko na obveznost plačila davkov gledali v luči cene storitev države oziroma cene, da v njej živimo, se vprašajmo, kaj za to ceno dobimo. S strani posameznika je nekorektno oporekati davkom, na drugi strani pa si prizadevati za intenzivno državno vpetost v vsako stvar. Biti deležen le koristi, pri tem pa ne biti pripravljen nositi nikakršnih stroškov, je primer osebnega oportunizma.

Drugače pa, prihodkovna stran se zdi precej napihnjena. Kaj pa rezervni scenarij, če se ne bi vse izšlo po planu? Se nemara obetajo nova “brezglava” rezanja počez in povprek?

Advertisements
This entry was posted in Davki, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s