Kakšne preference oblasti kaže proračunski predlog?

Premier, Janez Janša, je včeraj v parlamentu predstavil predloga proračunov za leti 2013 in 2014 in tako na nek način dal proračunski razpravi dodatnega vetra v jadra. Da bo plovba v teh dveh letih razburkana, se sliši že klišejsko, kako uspešno bo manevriranje med temi čermi, bo pokazal čas. Zadnje poteze vladnih predstavnikov kažejo, da je prva prioriteta, kako zaobiti trenutne pasti, dobro bi pa bilo, da barke pri tem brezglavem manevriranju levo/desno ne bi pripeljali iz nevihtnega v orkansko okolje.

Struktura razreza predlaganih proračunov nam, v duhu gornje prispodobe, daje en del slike o tem, kakšna je sploh ta državna barka. Da ne gre slučajno za turistično ladjo višjega ranga, nemara celo all-inclusive? Odgovor na to vprašanje bo izhajalo iz strukture tistih proračunskih koristnikov, ki so si v “bitki” z ostalimi, manj uspešnimi interesnimi skupinami uspeli priboriti svoj kolač. Tako ne preseneča heterogenost skupine, ki se v zadnjem času trži kot nepogrešljivi člen nadaljnjega razvoja države. Predvidljivo, kajti po toči zvoniti je prepozno, pa je nujno z opozarjanjem na lastno pomembnost začeti že pred in med oblikovanjem proračunskim postavk, ki determinirajo preference oblasti.

Skratka, predvideni prihodki proračuna za leto 2013 so ocenjeni v višini 8.6 milijarde evrov, odhodki 9.6 milijarde, predvideni primanjkljaj pa se ocenjuje na ravni dobre milijarde evrov. Če bo obveljala stara praksa, da se pri takšnih projekcijah raven prihodkov običajno malce napihne, odhodkov pa zmanjša, bi se lahko primanjkljaj hitro premaknil proti ravni 1.5 milijarde evrov. Ampak o tem bi bilo zaenkrat še preuranjeno govoriti. Ko je že ravno toliko govora o nižanju plač v javnem sektorju, če se bodo plani uresničili, potem bo masa plač v javnem sektorju od leta 2011 do 2013 nižja le za dobro desetino. Sam sicer nisem zagovornik linearnih rezov. Ravno nasprotno, politika trga dela v javnem sektorju mora delovati skladno s stanjem na trgu dela in s tem skladno s cost-benefit analizo – kaj od tega, kar potrebujem, mi je dosegljivo in koliko sem pripravljen za to plačati.

Ob vsem gnevu, ki so ga v zadnjem času deležne mednarodne finančne institucije, je zanimiv podatek, da velika večina obresti, ki zapadejo v plačilo v letu 2013, odpade na vrednostne papirje, izdane na domačem trgu. Kot v primeru izgradnje avtocestnega križa bi nemara ugotovili, da je politika zaprtosti do tujcev tudi v tem primeru nekaterim posameznikom prinesla bogato rento, državnemu proračunu pa bolj kot ne stroške.

Glavna postavka proračuna ostajajo tekoči transferji. Sredstva, namenjena socialnim skladom, v veliki meri kažejo na obseg “pokojninske luknje”. V okviru te iste postavke pa me kot ekonomista zanima, kakšna je donosnost sredstev, ki se jih namenja podjetjem v obliki subvencij, njihova velikost pa je predvidena na 500 milijonov.

Gradnja osnovnih sredstev pridobiva na pomenu. Gre za klasični primer izvajanja keynesianske politike, ki verjame v zmožnost zagona gospodarstva in pospešitve konkurenčnosti kot posledice velikih, praviloma infrastrukturnih projektov. Pri nas bi to lahko razumeli tudi v luči dodatnih sredstev za obubožan gradbeni sektor. Leta njegovega intenzivnega podpiranja zgleda niso zalegla.

Vsakoletna predstavitev proračuna je dobra priložnost za dobiti si vpogled v področja, v katera se država vpleta, kot tudi za preferenco oblasti do teh posameznih področij. Seveda pa pomeni sprejem proračuna in njegovo izvajanje le en del državnega vpletanja in omejevanja našega vsakdana.

Ob koncu bi lahko glede na uvodno prispodobo pripomnil, da barka ni ravno turistična, da pa ima njen potniški terminal več razredov. Izbrancem, ki uspejo svoj status vzdrževati z uporabo političnih sredstev, po Oppenheimerju, gre na tej barki prav dobro.

 

Advertisements
This entry was posted in Davki, Finance, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s