O vseevropskem nadzoru bank in prikritih motivih za podporo sporazumu

V Bruslju so se v teh dneh dogovorili o poteku vzpostavitve enotnega nadzora nad bankami v območju EU. Ta ne bo zaživel že 1. januarja 2013, kot so si obetali mnogi ministri problematičnih držav, na čelu s francoskim Francoisom Hollandom, ampak kasneje, kar je stališče nemške kanclerke Angele Merkel.

A kaj naj bi novi bančni nadzor sploh prinesel?

Bančnik bo rekel, da nadzor nad 6000 bankami v evrskem območju, v praksi pa nič kaj drugačnega od celotnega današnjega nadzora. Na to se bo skliceval tudi kak politik in minister problematične države, medtem pa v mislih imel druge »koristi«, ki mu jih sporazum omogoča. Po planu bi naj bil bančni nadzor pogoj za črpanje evropskega denarja za sanacijo bank v posameznih državah. Tako tudi ne čudi, da so glavni zagovorniki francoskega hitenja problematične države. Goreča podpora Španije in Irske, tudi Slovenije, francoskemu predlogu je iz tega vidika povsem razumljiva. Gre za oportunizem in španske, irske in slovenske obete, da si bodo svoje banke sanirali kar z denarjem celotne Evrope. Nikakor pa ne tudi za vse druge točke, ki jih predvideva načrt. Te se zdijo zgolj kot nepomembni dodatki.

Ta motiv lahko razberemo tudi iz izjave Davida Liptona iz Mednarodnega denarnega sklada, ki je v tej zgodbi na strani Francije, za Reuters, da je pomembno, da evropske države solidarno pomagajo pri dokapitalizaciji problematičnih bank!

Temu pritrjuje tudi stališče Nemčije in njenih zaveznic, predvsem Švedske in Češke, da se z uveljavitvijo nadzora ne hiti preveč. Celo več. Nemški tabor je mnogo bolj naklonjen fiskalni konsolidaciji držav, ki bi države prisililo k sprejemanju uravnavanih proračunov. Prav neuravnoteženi proračuni so ključni razlog za nastanek in širitev krize državnih dolgov, četudi drži, da se je v zadnjem času del proračunov namenjal tudi za dokapitalizacije bank. Seveda pa nikakor niso banke razlog za proračunske primanjkljaje. V Sloveniji se, recimo, vsako leto namenja za več kot milijardo evrov proračunskega denarja v pokojninsko blagajno! Ob tem se zdi, da pozabljamo, da je fiskalna urejenost ena izmed temeljnih točk evropske pogodbe!

Če se vrnem k bančnemu nadzoru. Ob branju knjige o zgodovini finančnih in bančnih kriz, avtorjev Charlesa Kindlebergerja in Roberta Aliberja, je bilo pričakovati, da se bodo po krizi pojavili predlogi o novem urejevanju finančnih in bančnih poslov. Še vsaka kriza, in ni jih bilo malo, kot ugotavljata avtorja, je bila pospremljena z novo zakonodajo, ki bi naj preprečila podobne dogodke v prihodnje. In, seveda, jih ni! Pa četudi je bančni sektor danes eden izmed najbolj reguliranih med vsemi.

Pri tokratni akciji pa se zdi, da je v igri nekaj povsem drugega, skrb za banke pa uporabljena zgolj kot izgovor! Glede na to, da bodo posamezne države morale same sanirati svoje bankrotirane banke, me ne bo me presenetilo, če se bo število podpornikov Angele Merkel v naslednjem letu povečalo.

Advertisements
This entry was posted in EU, Finance, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s