Rezerve vladnih pogajalcev s šolniki

Razprava o dohodkih, ki presegajo neko minimalno raven, je praviloma tema, ki ji javnost rada prisluhne. Ne le pri nas. V okviru predsedniške kampanje v ZDA je del debate nanesel na domnevno (pre)visoke dohodke, ki bi jih naj užival eden izmed obeh kandidatov. In to v deželi, ki je že pregovorno nagnjena h kapitalizmu. Ustrezna nagrada za ustvarjeno dodano vrednost bi naj bila v takšnem okolju sama po sebi umevna stvar.

V branžah, ki so predmet konkurence, je splošno pravilo, kako nagrajevati zaposlene, dokaj preprosto – skladno z zmožnostmi in glede na zaposlitvene pogoje konkurence. Seveda lahko natančna konkretizacija tega pravila stvar zelo zakomplicira, neustrezna plačna politika pa se lahko v posameznem podjetju izkaže za glavno oviro njegove konkurenčnosti. Izplačevanje plač, ki presega ekonomsko zmožnost podjetja, je nevzdržno. Za obstoj podjetja pa je enako nevzdržen tudi sistem plač in ostalih delovnih pogojev, ki je nestimulativen za zaposlene oziroma (ambiciozne) zaposlene od podjetja odganja.

Kako pa nagrajevati poklice, ki nimajo ustreznih tržno primerljivih ekvivalentov? Recimo, večino poklicev v okviru javnega sektorja. Čeprav bi naj tudi zanje veljalo isto, to je upoštevanje ekonomskih dejavnikov, je to pri nas določeno v okviru tako imenovane Virantove “super” enačbe, ki na birokratski in popolnoma netržni način postavlja vse zaposlene v okviru javnega sektorja v medsebojna razmerja. Cilj posameznih interesnih skupin je jasen: pridobiti si čim višji tarifni razred, iz katerega potem izhajajo vse koristi. Cilj vlade, kot partnerja na drugi strani, se zdi, da ne vidi preko ohranjanja političnega miru, daleč stran od ekonomije in tržnih gibanj.

Poglejmo primer šolnikov. Njihove plače so zakonsko določene v okviru Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in raznih uredb in dogovorov, ki sam zakon dopolnjujejo. Takšna ureditev je seveda popolnoma neustrezna, razen za tiste koristnike, ki si uspejo izboriti raven dohodkov, ki jih v tržnih razmerah ne bi uspeli. Slovenski šolniki se zdijo eni takšnih. Za plačnika to, na drugi strani, pomeni raven izdatkov, ki so bistveno nad tisto možno ravnjo, ki bi jo bilo možno doseči z upoštevanjem tržnih zakonitosti. Zakaj?

Teza: nižje plače ne bi imele pomembnejšega vpliva na zaželenost opravljanja učiteljskega poklica. Poleg osebnih preferenc bi naj višina dohodka vplivala na zaželenost po opravljanju določenega poklica. To pomeni, pričakovana višina dohodka pri opravljanju poklica, kot tudi pričakovana vrednost dohodka pri opravljanju alternativne zaposlitve, ki bi jo bil sposoben opravljati. Relativno nizek zahtevani prag vpisnih točk indicira, da je za poklic učitelja primeren relativno širok nabor potencialnih kandidatov. Na primer, če izobraževanje za poklic zdravnika praktično ni mogoče brez odličnega uspeha v osnovni šoli in gimnaziji, bo tak kandidat kot šolnik prej izjema kot pravilo. Velja, da širša, kot je zahtevana lestvica sposobnosti posameznika za opravljanje dela, večji bo nabor kandidatov. In večja ponudba bi naj nižala ceno.

Širok nabor potencialnih kandidatov, ki so sposobni opravljati določeno delo, je dober še iz enega razloga. V kolikor bi nižja pričakovana vrednost dohodkov zmanjšala interes tistih v zgornjem delu sposobnostne lestvice, ki takšne zaposlitve ne bi več ocenjevali kot dovolj donosne, bi še zmeraj ostalo dovolj ostalih kandidatov, ki bi imeli manjšo možnost izbire. V kolikor so ti že danes primerni za ta poklic, ni razloga, da ga ne bi isto dobro opravljali tudi v bodoče. Glede na trenutno stanje in izpogajane koristi, se zdi, da ima šolski ceh stvari na svoji strani urejene. Druga stran pa, kot da ne pozna, kaj je to BATNA (tudi druge strani) in zakaj se jo uporablja.

Advertisements
This entry was posted in Slovenija, Trg dela, Znanost in izobraževanje and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s