Dvorezne igrice z izdajo dolarskih obveznic

Slovenija se je z izdajo novih 10-letnih obveznic zadolžila za dodatnih 2.25 milijarde dolarjev. Že res, da smo s tem pokazali, da se še lahko sami zadolžujemo, kot radi povedo mnogi, ampak ob vsem tem navdušenju, da smo obveznico vendarle uspeli prodati, sam na noben način ne morem deliti tega navdušenja. Primarni razlog je preprost. Ob zahtevani donosnosti 5.7 odstotka to nikakor ni bila poceni transakcija. Zelo draga je bila! Še več. Takšne slabe pogoje smo sprejeli za dobo 10 let!

Zahtevani donos, ki ga je dosegla Slovenija, pomeni skoraj 4 odstotne točke pribitka na ekvivalentno 10-letno ameriško obveznico, katere donos je 1.77%! To je zelo veliko, državo pa uvršča zelo blizu t. i. junk bond skupine sila problematičnih klientov! Seveda, v kolikor drugih možnosti ni, jih pač ni. Ko ti ne gre dobro in nimaš s čim tehtnim za jamčiti, cena pač naraste. Včasih še bolj, kot bi bilo treba. Pa vendar je treba paziti, da si zaradi stiske ne nastaviš zanke okrog vratu in potem upaš, da se ne bo preveč zategnila! Ob tem se sprašujem, zakaj smo se v času tako neugodnih pogojev na trgu odločili za izdajo 10-letne obveznice in ne kakšne krajših ročnosti, četudi osnovna logika govori, da je v času visokih obrestnih mer potrebno krajšeročno zadolževanje!?!

Glede na to, da je dolg treba vrniti, se postavlja vprašanje, kakšne naložbe bodo potrebne za poplačilo takšnega dolga. Ob dejstvu, da je dolg nastal zaradi pokrivanja proračunskega primanjkljaja in ne naložb, lahko trdimo, da bo za njegovo poplačilo treba najti druge vire. Pri državi to praviloma pomeni računati na gospodarsko rast in inflacijo. Tukaj pa se skriva zanka. Če že sedaj ne zmoremo tekoče pokrivati svojih obveznosti, potem se sprašujem, od kod potem optimizem, da bomo v prihodnje lahko skrbeli še za obresti današnjega dolga! Jasno je, da ne bomo zmogli oziroma, da o tem danes, ko je edino pomembno to, da dobimo denar, nihče ne razmišlja.

Naslednji razlog za skrb pomeni valutno tveganje. Kaj pomeni valutno tveganje, smo lahko videli pred letom ali dvema na primeru stanovanjskih kreditov v švicarskih frankih. Takrat sta šibek evro in močan frank v sila kratkem času privedla do podvojitve mesečnih obrokov, kar je marsikaterega kreditojemalca spravljalo v obup. Povsem enako velja tudi v tem primeru. Poglejmo črni scenarij. Zamislite si, da se dolar in evro postavita v razmerje 1 : 1. To bi pomenilo, da mora Slovenija vrniti 2.2 milijardi evrov glavnice, pa četudi smo jih dobili dobro milijardo in pol. Seveda je tudi plačilo obresti predmet valutnega tveganja in spreminjanja tečaja. Če se izdaja v dolarskem območju zdi zanimiva predvsem za tiste izdajatelje, bodisi so to podjetja ali države, katerih poslovanje poteka v dolarjih, je zelo tvegano početje za tiste, katerih poslovanje je lokalno pogojeno.

Seveda lahko valutno tveganje končni izplen obrne tudi v prid državi. A danes je dolar dokaj šibak.

Že v komentarju z naslovom Ali je misel o dolarskih obveznicah prvi znak za bankrot države? sem govoril, »da se enostavno ne morem znebiti občutka, da se zdi, kot da je daleč edina prioriteta države, kako dobiti potrebno milijardo evrov, za ziher pa še kak milijonček za povrhu, medtem ko se ne zdi ravno, da o vračilu dolga in vseh tveganjih sploh kdo razmišlja. V kolikor je to ukrep pred obupom, kot zadnja konjeva brca, preden se zgrudi, potem je bolje, da že sedaj na pomoč pokličemo blagajno EFSF sklada, kot pa da si naredimo negativno reklamo še preko luže.«

Kaj vem. Če se uspešna izdaja za koga zdi dobljena bitka, jo sam vidim kot vstop v zelo megleno območje z mnogo pasti in nevarnosti, v času visokih obrestnih mer pa 10-letno ročnost kot ekonomsko manj smotrno početje. Seveda pa takšne akcije nikakor niso rešitev za manjkajoče proračunske milijarde.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Dvorezne igrice z izdajo dolarskih obveznic

  1. francelj pravi:

    Lepo bi bilo, če bi se ljudje, ki pišejo, torej se imajo za pismene, izogibali vsaj očitnejšim srbohrvatizmom. Če so se slovenščini odpovedali, pa ni razloga, da pišejo “v kolikor”, lahko bi kar “ukoliko”. Jaz na primer bi napisal “če”. Samo jaz sem Slovenec.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s