Oh, ti nesrečni radarji

Postavitev radarjev v Mariboru je poskrbela za pravo razburjenje med ljudmi. Pričakovano, ko pa se v medijih na redni osnovi pojavljajo podatki o novih “rekordih” glede zaznanih prekrškov, in pa, seveda, kaznih, kot logični posledici vožnje, ki ni skladna s predpisi. Čeprav so radarji vključeni v sistem šele nekaj dni, dosedanja praksa že omogoča postavitev določenih sklepov. Če izpostavim le nekaj vidikov: (i) superiornost tehnologije nad človekom, ki zazna vsako odstopanje, brez izjeme, kar v bistveno večji meri onemogoča selektivno kaznovanje, kot je to možno pri neposrednem stiku s človekom; (ii) na drugi strani možnost zlorabe tehnologije, v povezavi s pristojnostjo oblikovanja zakonskih norm; (iii) smiselnost oblikovanja formalnih institucij, ki se jih ljudem vsiljuje, da jih spoštujejo, in politika ravnanja s tistimi, ki tem predpisanim vzorcem ne sledijo. Kot sem že zapisal v primeru kazni za Zahovića, bi naj oblikovanje pravil in kazni služilo določenim namenom, pri čemer ni smiselno po nepotrebnem povzročati stroškov. Torej, odgovor na vprašanje, kaj se želi z določenim pravilom doseči, kakšne posledice to prinaša in ali pravilo samo služi svojemu namenu.

Če je prva točka, to je superiornost tehnologije, za pozdraviti, saj je sposobnost hitrega procesiranja podatkov temelj, na katerem je zgrajena konkurenčnost sodobnih gospodarstev, pa ob tem toliko bolj pridobita na pomenu druga in tretja točka. Že starorimski poet Juvenal se je v svoji Satiri 6 pomenljivo spraševal o tem, komu naj bo zaupana uporaba moči prisile. “Kdo bo nadziral nadzornike” oziroma bdel nad delovanjem organov pregona, ki jim zakonska podlaga daje pravico uporabe prisilnih sredstev, pred njihovim samovoljnim delovanjem in zlorabami te njihove pristojnosti? Ob tehnologiji, ki je sposobna zaznati še najmanjše odstopanje od predpisanega, se je treba še toliko bolj zavedati dejstva, da pravilniki delovanja in njihovo izvajanje puščajo posledice. Velja, da pravilnik, pri katerem tako oblikovana formalna institucija ni zavezujoča, ne služi svojemu namenu. Pravilnik, ki pa oblikuje formalno in strogo zavezujočo normo, ki ni skladna z načinom življenja v družbi, pa je škodljiv. Zato je smiselno s pravili omejiti le najhujše oblike moralnega hazarda oziroma deviatnega vedenja, večino stvari pa prepustiti delovanju spontanih procesov v okolju.

Sam primer radarjev pa je zanimiv še z enega drugega vidika, delovanja javno-zasebnega partnerstva. Pri javno-zasebnem partnerstvu gre za pogodbo med posameznim organom javnega sektorja, v primeru radarjev mestno občino, in zasebnim podjetjem, ki mu je za neko protivrednost zagotovljeno izvajanje posameznih nalog javne službe. Praksa kaže, da je sistem javno-zasebnega partnerstva eden bolj izrazitih konceptov zastojnkarstva, ki je tudi zelo ranljiv na korupcijo, kjer javnost plačuje za zasebne interese. Z drugimi besedami, takšne pogodbe so praviloma zelo donosne za same izvajalce glede na tveganost posla.  Seveda to nima nič skupnega s kapitalizmom, kot bi nekdo pomislil. Slabo definirane pogodbe, namenoma ali ne, to okoriščanje na račun javnosti le še olajšujejo in povečujejo.

Mariborski primer je lep primer tega. Po pogodbi je zasebni upravljavec upravičen do praktično celotnega zneska pobranih kazni. V kolikor je oblikovanje takšne postavke, da se upravljavec financira neposredno iz kazni, skladno s pravnimi normami, to tudi z ekonomskega vidika ni neobičajno. Pač plačilo za opravljeno storitev oziroma pogodbeno obvezo. A če takšna pogodba nima določenega, recimo, nekega kanala donosa, torej minimalne in maksimalne vrednosti, lahko nepoznavanje okoliščin, ki so povezane s samo pogodbo (recimo število “prekrškarjev”), privede do tega, da bo manj poučena stran podpisala slabo pogodbo. In ne pozabiti, negospodarnost v javni upravi je kaznivo dejanje! Vsaj glede na 258. člen Kazenskega zakonika, ki določa nevestno delo v službi. Išče se kandidat, ki bi v iskanju pogodbenih nepravilnosti našel svoj izziv.

Advertisements
This entry was posted in Pravo, Razno, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s