Proračunska preigravanja, ko je blagajna prazna

Ukvarjanje s proračunskimi postavkami v času krize je aktivnost, ki poleg neposredno vpletenih, tj. vlade in javnih uslužbencev, zajema tudi vse ostale. Če ne drugega, smo državljani občutili posledice tega preko padcev bonitetnih ocen.

Zanimivost, ki jo je navrgla kriza, je odnos, ki so ga do ukrepov, bodisi so ti bili zgolj predvideni ali že izvajani, gojili vsi vpleteni. Še posebej javni uslužbenci in sindikati javnega sektorja.

Že res, da nobeno nižanje plač in standarda za posameznika ni zaželeno, ampak odgovornost pomeni tudi zavedanje, da je nižanje plač v krizi, ko je blagajna prazna, preprosto nujno potrebno. Če si drznem reči, v kriznem času je nižanje plač aktivnost za namene ohranjanja in krepitve skupnega dobrega. V skrajnem primeru, za namene obstoja.

Če se na Zahodu vsaj zdi, da se ljudje zavedajo, da kriza privede do nižjih plač in nekaj več brezposelnih, pa se zdi, da ta logika na Vzhodu ne deluje. Tudi pri nas ne, ki smo, kar se tega tiče, pravi Vzhodnjaki.

Še se spomnimo dela upokojencev izpred meseca, kako goreče so branili svoje še kako nadpovprečne pokojnine. In to navkljub izrednemu minusu v pokojninski blagajni. In, kar je še toliko bolj ironično, navkljub temu, da, višina njihovih pokojnin sploh ni posledica vplačanih prispevkov, saj jih izplačuje državni proračun!

Druga takšna skupina so recimo šolniki. Marsikdo med njimi zna povedati, da je njihov delovni teden dolg vsega 24 ur, medtem ko je delovni teden akademskega učitelja še krajši. Seveda je jasno, da imajo različni poklici različne karakteristike in temu primerne obremenitve. Za akademskega učitelja recimo bi naj pedagoški del pomenil manjši delež njegove obremenitve, ki bi naj bilo predvsem raziskovalno naravnano.

Pa vendar, ko je bilo govora o nižjih plačah, smo videli učitelje na bregovih proti temu. Še več, mnogi so nasprotovali vsakršnim spremembam v šolstvu. Visokošolski učitelji, v boju za svojimi visokimi plačami, so celo strašili z intelektualnim bankrotom slovenske znanosti ter, posledično, izredno negativnimi posledicami za delovanje gospodarskega procesa v državi. Pa vendar bi naj bilo jasno, da je v času prazne blagajne pač treba znižati stroške.

Za državljane je nespodbudno to, da šolniki in nekateri upokojenci nikakor niso edini, katerih osebni interesi so tako v nasprotju z zavedanjem po samoohranitvi. Seveda niso vsi državni uslužbenci tako ozkogledni, pa vendar. Nikakor spodbudno pa ni niti delovanje države, ki svojo odgovornost odločanja vse pogosteje postavlja v roke »sindikalnih egoistov«.

Socialna država, ki se mnogim zdi tako privlačna, lahko obstaja samo v okolju odgovornih posameznikov, ki se zavedajo predvsem njenih slabosti. Eden osrednjih argumentov zagovornikov »skupnega« temelji na prepričanju, da bo skupno lastništvo pri vseh njenih članih, ki so hkrati tudi lastniki skupnega, krepilo njihov interes po skrbi za skupno ter tako prispevalo k učinkoviti rabi in izrabi skupnega. Vse prepogosto se to, predvsem na Vzhodu, izkaže kot mit in neuresničljiv ideal.

Da se s skupno lastnino ravna vse prej kot odgovorno in učinkovito, ni ugotovitev, ki bi izhajala iz časov socialističnih eksperimentov po svetu, kot bi morda utegnili pomisliti, saj datira vsaj že v čas antične Grčije. Takrat je Aristotel opazil, da se tistim stvarem, ki so v skupni lasti več ljudi, posveča najmanj pozornosti. Pomembna je predvsem njegova ugotovitev, ki dejansko pomeni sinonim za upravljanje s skupnim, da se egoistični ljudje izogibajo predvsem kritju morebitnih stroškov, medtem ko so zelo zainteresirani za koriščenje koristi. Ljudje se vedejo oportunistično in egoistično, dokler predmeta skupnega povsem ne izropajo. Bodisi gre za takšno stvar, kot je državni proračun.

Skratka, potrebno je zavedanje, da če denarja v blagajni ni, so nižje plače neizbežna posledica tega.

Advertisements
This entry was posted in Davki, Ekonomija, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Proračunska preigravanja, ko je blagajna prazna

  1. bobo01 pravi:

    In zakaj denarja ni ?????????????

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s