Minister Gantar, dober zaslužek je dobrodošla in ne omadeževana stvar

Posamezne poteze in izjave ljudi iz državne birokracije znajo biti z ekonomskega zornega kota resnično težko razumljive. Pa začnimo z vprašanjem: kakšen odnos bi vzpostavili do prodajnika v podjetju, ki bi uspel s svojim načinom dela v “hišo” pripeljati zelo dobičkonosno dolgoročno pogodbo s poslovnim partnerjem? In na drugi strani, kako bi gledali na nabavnika v tem istem podjetju, ki bi potreben material nabavljal po nekajkrat višji ceni, kot bi bilo možno ta isti izdelek dobiti na trgu?

Minister za zdravje, Tomaž Gantar, bi naj v teh dnevih predlagal zamenjavo direktorja Zavoda za transfuzijsko medicino, Igorja Veluščka, in kot enega izmed razlogov omenil njegovo cenovno politiko prodaje krvne plazme, ki bi jo naj kupoval po 63 evrov, končnim odjemalcem pa prodajal za 280 evrov. Sam pravi, da “gre za zelo dober zaslužek na škodo bolnišnic”. Če se strinjam s prvim delom ministrove ugotovitve, da je to dober biznis za Zavod, ki zgleda, da uspe vsaj pri krvni plazmi zgenerirati precejšen pribitek na nabavno ceno, pa nikakor ne morem prikimati njegovemu nadaljevanju, še posebej pa ne odločitvi, da je to razlog za njegovo morebitno zamenjavo. Sam bi nemara razmislil o smotrnosti delovanja oseb na drugi strani te enačbe. V duhu relacije, da je draga prodaja dobra prodaja, drag nakup pa slab nakup.

Če uspe Zavod dobiti krvno plazmo že za 63 evrov, zakaj potem bolnišnice zanjo plačujejo 280 evrov? Seveda je to dober zaslužek za Zavod, ampak skladno z gornjo relacijo pomeni to zgolj dobro poslovanje Zavoda. Direktor pač mora skrbeti za donosnost svoje organizacije in če je ta cenovna marža pri krvni plazmi indikator njegove splošne prakse, se zdi, da je pri tem uspešen. Večkrat se v povezavi s poslovanjem podjetij slišijo želje oziroma težnje po doseganju višjih cen za njihove izdelke.

Če se je minister odločil ugrizniti v to jabolko, bi bilo bolj smelo problematizirati drugo stran relacije, da je drag nakup slab nakup. Kako to, da so v bolnišnicah privolili v takšno pogodbo? Skrb za poslovanje organizacije, v tem primeru bolnišnice, pomeni skrb tako na strani nabave kot prodaje. V kolikor osebju v bolnišnicah ni bil poznan celotni cenovni spekter krvne plazme, ki je očitno precej velik, potem me zanima, kako to, da ne opravljajo raziskav trga, ki bi odkrile to precej razpotegnjeno distribucijo cen. Izbira najugodnejšega ponudnika bi s tem postala lažja, konec koncev bi pa takšna dodatna informacija bolnišnicam nagnila pogajalsko moč z omenjenim zavodom precej v njihovo korist.

Drugič, in tega scenarija si ne bi želel, v kolikor so odgovornim v bolnišnicah bile cene krvne plazme poznane, zakaj so pogodbo zanjo sklenili z omenjenim zavodom, ki je očitno prodajal produkt po precej “zasoljeni” ceni, namesto da bi izbrali kakšno ugodnejšo ponudbo? V tem primeru bi bilo smotrno v bolnišnice poslati kakšne nadzorne organe.

Tretjič, dejstvo, da so za krvno plazmo v bolnišnicah plačevali tako visoko ceno, kaže, da se jim je cena sama zdela sprejemljiva. Zdaj, ali je ta visoka oziroma nizka, je subjektivno mnenje, za plačnika samega je pa itak vsaka cena “previsoka”. Sam primer pa pušča jasno informacijo: potreba po ekonomskem načinu razmišljanja je v bolnišnicah nujna. Moralni hazard, kjer se posamezniki obnašajo manj odgovorno, ker ne nosijo negativnih posledic svojega ravnanja, pač ni stvar, na katero bi bili v bolnišnicah imuni.

In na koncu še ministrov komentar. Kako si ga razlagati? Njegove besede bodo težko izzvenele v smislu naklonjenosti praksam, ki bi/bodo povečevale dobičkonosnost poslovanja. Ravno nasprotno, njegova težnja po delegiranju cen, postavlja skrb za doseganje čim nižjih nabavnih cen za nepomembno, čeprav je le-to sestavni element dobičkonosnosti poslovanja ali, če hočete, dobra praksa poslovanja.

Drugič, v kolikor je praksa nabave krvne plazme v bolnišnicah le indikator njihovega siceršnjega poslovanja, da za material plačujejo precej višje zneske, kot bi jih lahko, potem bi bilo bolj smiselno potegniti ukrepe na drugi strani, to je v samih bolnišnicah. Medijski linč proti Zavodu za transfuzijo bodo morebiti vplival na znižanje njihovih cen, nikakor pa ne bo vplival na cenovno politiko pri ostalem materialu, ki ga nabavljajo v bolnišnicah. Odgovornost za poslovanje bolnišnic je stvar odgovornih v bolnišnicah in ne drugih odgovornih v drugih zavodih. Sistemske stvari pač zahtevajo sistemsko obravnavo.

Skratka, zamenjava direktorja zgolj na podlagi zaračunavanja “previsokih” cen je z ekonomskega zornega kota neutemeljena. V tem primeru bi bilo precej bolj smiselno razmisliti o nagradi za dobro delo.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Minister Gantar, dober zaslužek je dobrodošla in ne omadeževana stvar

  1. AlFe pravi:

    Jap! Državna lastnina povzroča in ne samo dopušča takšne anomalije. Izguba lastništva je namreč zelo velika motivacija za dobro gospodarjenje – potreba po ekonomskem načinu razmišljanja je v bolnišnicah nujna. Kaj sedaj?

  2. Bimbo pravi:

    Tale “logična razčlenitev” je precej bosa, ker obide ali zanemari cel kup elementov krvavega kupčevanja. Kje zavod dobi kri, s katero trguje? Na kakšnem “trgu” in po kakšni ceni? Katere postopke opravljajo s krvjo in kakšno vrednost dodajo v samem zavodu? Kakšne formalne vzvode ima ta zavod za vplivanje na cene in konkurenco na trgu? Kdo je ustanovitelj in lastnik zavoda, ki naj bi imel 13 milijonov bilančnega dobička? Kakšno poslanstvo je lastnik podelil zavodu in katere cilje? Kakšen vpliv ima lastnik na poslovanje zavoda in kako ga uporablja. Podobna vprašanja se postavljajo tudi ob donosnih Lekarnah Ljubljana, zavarovalnici Vzajemna in še kje.
    Jaz menim, da je minister Gantar običajno početje, katerega cilj je izpogajanje nižjih cen zdravil pri raznih gospodarskih družbah, zdaj razširil še na javni zavod. In v tem ne vidim nič slabega.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s