So namere po reformah resne ali prazno leporečenje?

Ne le pri nas, ampak dejansko v vseh tistih okoljih, kjer se soočajo z resnimi proračunskimi manjki, se kot rešitev, ki bo državne proračune spravila v harmonijo, najpogosteje izpostavljajo rezi v proračunsko financiranje. Skoraj da brez izjeme se to ljudstvu prodaja kot nujno potrebne reforme oziroma kot strukturne reforme. In seveda, kot znižanje ravni plač v javni upravi in ostalih, katerih dohodek je odvisen od državne blagajne, oziroma nižanje v številu zaposlenih. Ne glede na obliko, skupni imenovalec ostaja isti: znižanje stroškov.

Pred dnevi je premier, Janez Janša, izjavil, da se bo v slovenskem primeru rezalo tam, kjer bo najmanj bolelo. In moje vprašanje, kako boste to naredili? Gole besede oziroma lepo napisani programi brez akcije so le prazno leporečenje. Gole besede niso izključna domena oblasti, tega je precej tudi v podjetjih in ostalih organizacijah. Pred dnevi sem pisal o znanstveni sferi. Biti center odličnosti je vsekakor stanje, ki se mu nihče ne bi odrekel. Vendar, če je takšna želja lahko le cilj, kateremu smo namenjeni, so bistveno pomembnejši koraki oziroma instrumenti, ki nas bodo pripeljali do tega. Torej odgovor na vprašanje, kaj bomo storili, da bomo prišli do tega? To pa zahteva strateško odločanje in odločitev! Najprej identifikacijo prednosti in slabosti, potem pa izvajanje aktivnosti za odpravljanje slabosti in krepitev prednosti. Lažje reči kot narediti.

Poleg tega je treba imeti pred očmi tudi jakost posameznih zavez iz preteklosti. To je razlika med implicitnimi in eksplicitnimi zavezami. Prve puščajo manevrski prostor, druge bistveno manj in so praviloma povezane z dodatnimi stroški. Primer izplačila regresa za vojake je že en tak primer, kjer se navidezno implicitna zaveza kaže kot eksplicitna. Plačilo zapadlih obrokov za izdane vrednostne papirje je tudi ena takšnih eksplicitnih zavez, kjer bi bilo njeno neizpolnjevanje povezano z izrednimi stroški. Grška zgodba bi naj bila dovolj poučna. Tako da na tem ne gre graditi izravnave proračunskih izdatkov s prihodkih. In kaj ostane? Pokojnine, izdatki za zdravstvo, investicije ipd. Že odpuščanje zaposlenih se lahko zaradi odpravnin in pravic iz nadomestil za brezposelne izkaže za drago potezo.

Torej, gospod premier, da preidemo od besed k dejanjem, bi želel, da mi jasno definirate vaš cilj, (vsaj) tri stvari, ki mislite, da vas bodo pripeljale do cilja in jih boste storili, način, kako ste si zamislili, da boste te stvari izpeljali, kakšne procese nadzora, ki bodo služili, da bodo procesi tekli po načrtu, predvidevate, in kakšne bodo posledice morebitnega neizpolnjevanja zastavljenih nalog. Brez jasnih odgovorov na ta, precej osnovna vprašanja, lahko vsak načrt, program ali kaj tretjega hitro pridoda v fond praznega leporečenja.

Ob koncu še en, niti ne tako nepomemben pomislek: kako si lahko država postavi za svoj cilj izravnavo proračunskih izdatkov s prihodki? O tem pa kdaj drugič.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

One Response to So namere po reformah resne ali prazno leporečenje?

  1. Pingback: Uravnotežen proračun je nujen! | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s