Nižanje mase plač v javnem sektorju je nujno

Kaj vse je treba narediti, da bi se uspešneje zoperstavili krizi, se v Sloveniji pogovarjamo že leta in leta. Četudi smo v razpravah bolj ali manj ugotavljali, da smo v krizi, ob tem pa iskali odgovornost enih in drugih politikov, se v zadnjem času tudi ukvarjali z vprašanjem tuje pomoči, pa se na politični ravni v vsem tem času ni naredilo kaj dosti za to, da bi se iz krize vsaj poskušali izvleči. Ne pretiravam kaj dosti, če rečem, da se ni naredilo nič kaj pomembnega, pa četudi smo se v zadnjih 3 letih izjemno zadolžili!

Seveda se postavi vprašanje, kaj lahko država sploh stori. Kot oseba, ki ustvarja pogoje delovanja v družbi, lahko poskrbi za to, da so ti naklonjeni ustvarjanju in napredku. O tem, kaj je dobro in kaj slabo, je bilo že toliko razprav, da kakšne nadaljnje sploh niso več smiselne. Pa vendar: nizki in nediskriminatorni davki, malo birokracije in učinkovita birokracija, prožen trg delovne sile, malo pravil in raznih licenc in podobno. Kot rečeno, to ni nekaj, kar bi prvič slišali. In kar se tiče države kot zakonodajalca, se njena vloga na tej točki zaključi. Podjetja so tista, ki morajo na tej podlagi izgraditi učinkovit gospodarski proces.

V sklopu iskanja rešitev je premier Janez Janša dejal, da je treba rezati tam, kjer najmanj boli. Glede na dosedanje soočanje s krizo vseh vlad bi lahko dejal, da so se zaposleni in upokojenci uporabili kot člen, ki je v največji meri sposoben prenesti bolečino »proti-kriznih« ukrepov.

Končno se zdi, da je na vrsti tudi čiščenje znotraj hiše. Res je, kot pravi Janša, treba je postaviti prioritete. Ampak tukaj smo ponovno na začetku: katere pa so prioritete? Že vidim aktivnosti raznih lobističnih skupin, ki goreče razlagajo, da je njihov biznis prioriteta in celo v nacionalnem interesu, kot smo poslušali mnoga leta.

Znižanje mase plač v javnem sektorju, ki je tudi eden izmed predlogov, je treba pozdraviti. Končno, bi lahko rekli! V gospodarskem procesu je variabilnost plač glede na poslovno uspešnost podjetij eno najosnovnejših dejanj. Ko se ustvari več, so plače višje, ko se ustvari manj, so plače nižje. To je celotna preproščina, ki ne terja kakšne poglobljene razprave. Četudi vsakršno znižanje plač pomeni manj denarja za zaposlene, pa se je treba zavedati, da je masa plač ekonomska kategorija na ravni podjetja, v tem primeru podjetja z imenom država. Plače so del stroškov podjetja in ti morajo biti nižji od prihodkov.

Rezi v plače so vsekakor neizbežen ukrep v krizi. Nujni ukrep! Ker zajamejo mase, so učinki takšne akcije veliki, četudi je znižanje za posameznika majhno. Ker so učinki takšnega dejanja takojšnji, je to še dodatni plus. To je zelo pomembno. Pomembno tako postane vprašanje, kako to storiti. Tudi tukaj je potrebna preudarnost. Pri nižanju mase za plače je pomembno upoštevati dve točki. Prvič, da procesi tečejo nemoteno naprej. In drugič, da se z ukrepom zasleduje ekonomsko učinkovitost.

Ob bok prvi točki je to priložnost za redefiniranje vloge države v družbi, ki privede do zmanjšanja njenega obsega in, posledično, do manj birokracije in manj birokratov. Kriza je torej priložnost za oblikovanje ljudem in gospodarstvu prijaznejše države. Pri zasledovanju ekonomskega vidika pa ne moremo mimo odpravnin in večjih izdatkov države na račun večje brezposelnosti. Četudi všečen na prvi pogled, bi se tak ukrep kaj kmalu utegnil pokazati kot ekonomsko sila neučinkovit, saj bi financiranje birokratov prestavil iz ene proračunske blagajne v drugo. Takšna prestavitev bi slabo finančno stanje države kaj gotovo še poslabšala.

Če je v znani zgodbi o tisoč in eni moči Šeherazada uspela izkoristiti tisoč in eno noč za to, da je sultana odvrnila od njegovih morilskih naklepov, pa dozdajšnja slovenska tisoč in ena noč nikakor ni zgodba s srečnim koncem. Tisoč in ena noč ohranjanja statusa quo in večnega razpravljanja o tem in onem še ni obrnilo ekonomskih kazalcev navzgor. Želja brez resne namere, da se jo tudi uresniči, ni vredna počenega groša.

Advertisements
This entry was posted in Davki, Ekonomija, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s