Šušteršičev cinizem brez primere

Predrznost politikov ni nekaj, kar bi nas posebej presenečalo, pa vendar se zgodi, da kdaj kakšna izrečena beseda ob sporočilnosti, ki je, kakršna pač je, preseže neko razumno mero humorja. No, sila predrzen nastop si je privoščil minister za finance, Janez Šušteršič, ko je dejal, da z višjimi davki tudi gospodinjstva nekaj prispevajo k reševanju krize.

Pri ministrovih besedah gre tako za vprašanje morale, kot tudi za povsem ekonomski vidik.

Zadnje čase smo veliko govorili o moralnosti in četudi ministrove besede ne pomenijo kakšnega prekrška, pa so do ljudi, ki se že itak prebijajo skozi krizo, sila neprimerne, podcenjujoče in žaljive. Ja, kdo pa je tisti, ki daje denar v državno blagajno? Bodisi kot zaposleni delavci ali kot potrošniki, so to ljudje!

Ljudje pa so tudi tisti, ki že ves čas plačujejo za zgrešene ekonomske politike in tudi za koruptivne posle politikov. Precejšen del dolga je bil posledica osebnih zapitkov! In sedaj pričakujemo od ljudi, da vse to poravnajo? Morda pozabljamo, da imajo tudi ljudje svoje proračune, ki jih v času stiske preprosto prilagodijo. In to navzdol! Saj kakšne druge izbire niti nimajo. Če zaslužiš 100, ne moreš vsak mesec potrošiti 110! To se ne izide. Računica je povsem preprosta, prilagoditev pa tako rekoč takojšnja. In tukaj sploh ni pomembno, kakšne čustvene posledice pusti nižja poraba na ljudeh. Stanje je treba sprejeti in se sprijazniti s posledicami!

Tudi delovanje države je upravljanje s proračunom. Četudi s proračunom države, pa je logika delovanja ista. Oziroma, bi naj bila. Vprašanje je, kaj je poštenega v davkih, kot se je v komentarju v knjigi V svetu kapitalizma spraševal Samuel Gregg? Z moralnega vidika prizadevati si za višje davke v določenih okoliščinah lahko pomeni edino realno rešitev, četudi ne moremo ubežati misli, da zaradi tega, ker ljudem jemljejo nekaj, kar je njihovega, visoki davki v osnovi nimajo kaj dosti skupnega z moralo. Redke so izjeme, kjer ljudje sprejemajo visoke davke ali pa so zaradi visokega življenjskega standarda preprosto ignorantski do njih, kot je to recimo v Skandinaviji. Pa vendar so tudi tam izjeme. Ustanovitelj Ikee, Ingvar Kamprad podjetja nima prijavljenega v matični Švedski, ampak na Nizozemskem in po raznih okoljih z nizkimi davki, kot so Nizozemski Antili in Liechtenstein.

In sedaj se vračamo k ministrovim besedam. Glede na jakost izrečenega se poraja vprašanje, kaj bo, ko se bodo tudi višji davki pokazali kot neuspešni? Bo takrat v obupu na vrsti premoženje ljudi? Jim boste takrat začeli jemati njihovo družinsko srebrnino in zlatnino? Bodo tisti, ki bodo svoje premično premoženje, ki so ga ustvarjali skozi generacije, želeli prestaviti na varno v kakšno drugo državo, označeni kot kriminalci in lopovi?

Kar pa se tiče ekonomskega pogleda na višje davke, pa ne moremo mimo tega, da bodo ljudje mnogo bolj motivirani k iskanju načinov, s katerimi bodo želeli zaobiti plačilo davkov. Mnoge so države, ki jim tudi višji davki niso pomagali iz krize, medtem ko imajo mnoge urejene države nizke davke. Celo nasprotno, kot je v svoji znameniti skici pokazal Art Laffer, so višji davki pogosto prinesli nižji znesek pobranih davkov v proračun. To pa ni tisto, kar bi si na finančnem ministrstvu želeli. Četudi se to pri dvigu DDV-ja za odstotno točko verjetno ne bi poznalo, pa je sporočilnost na mestu: davki niso čudežna palica, ki reši vse težave! V komentarju Zakaj je dvig DDVja dobra rešitev in zakaj slaba sem pokazal, da bi bil dvig DDV-ja v bistvu strel v prazno, ki bi, ob nespremenjenih pogojih, kar je huda predpostavka, prinesel »le« dodatnih 500 milijonov. Pa vendar, kaj lahko se zgodi, da višji davki slabo proračunsko stanje še poslabšajo. Treba bo manj trošiti, predvsem pa nevzdržne ekonomske politike spremeniti v vzdržne!

Torej, kaj ste naredili glede tega, da se na tak način obračate na ljudi? A ste izčrpali vse svoje rezerve? Predvsem pa, kakšna knjiga o morali in javnem nastopanju ne bi škodila!

Advertisements
This entry was posted in Razno, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s