Pasti grabežljive roke birokrata

V dnevih, ko debata že na vsakem koraku nanese na korupcijo, prevare in neučinkovitost, se zdi branje knjige The Grabbing Hand od Andrei-a Shleiferja in Roberta Vishnya, ameriških ekonomistov ruskih korenin, ravno pravšnje. Knjiga je lahkotno branje, začinjeno z nekaj matematike, ki bolj kot ne služi popolnosti predstavljene argumentacije in se jo lahko brez posebne izgube za razumevanje prebranega tudi izpusti.

Dobršen del knjige gradi na konceptu državne administracije in birokrata kot njenega utelešenja kot primeru grabežljive roke, v nasprotju s konceptualizacijo birokrata kot »roko pomagalko« oziroma »nevidno roko«, ki v popolnosti zavrača delovanje državne birokracije. V središču birokrata kot grabežljive roke je premisa, da le-ti ne zasledujejo maksimizacije družbene blaginje, ampak v nasprotju zasledujejo svoje osebne cilje. Roka pomagalka, kjer lahko imajo posamezna dejanja sicer  dobre namene, se relativno hitro spremeni v grabežljivo. Avtorja sta precej skeptična do načina delovanja birokratov in veliko primerov v knjigi navdaja na to, da je birokrat kot grabežljiva roka prej pravilo kot izjema. Primeri, ki podkrepijo zapisano v knjigi, z lahkoto najdejo svoje ekvivalente v Sloveniji. O tem je bilo veliko napisanega tudi na tem portalu.

Tak je že prvi primer iz knjige, ki v svojem precejšnjem delu uteleša delovanje, v tem primeru, slovenskega bančništva. Neskrbno kreditiranje prijateljskih poslov, ki drug za drugim bankrotirajo, kar pomeni, da niso več v stanju vračati svojih kreditnih linij, in rezultat: akumulirana izguba banke v višini 30 milijard dolarjev, ki je posledica odpisov slabih kreditov. Čeprav se sam primer v knjigi nanaša na francosko banko, se sliši precej domače.

Korupcija v knjigi je definirana kot prodaja državne lastnine s strani birokratov za zasebne namene. Korupcija, kjer si nek posameznik s podkupnino izboljša svoj izhodiščni položaj, je škodljiva, ker spreminja tržni položaj konkurenčnih podjetij. Recimo, če postane podjetje A s podkupnino ugodnejše za birokrata kot podjetje B, potem se s tem na nek impliciten način prisili tudi podjetje B k podkupnini, sicer lahko zapusti tržišče. V sistemu popolne korupcije, kjer je vsakršno delovanje odvisno od volje birokrata, postane ta de facto upravitelj podjetij, z neizmerno možnostjo upravljanja s proizvodnimi dejavniki. Podeljevanje subvencij je že ena takšna, sicer legalna stvar. Kot rečeno, takšne performance proizvodnih dejavnikov kot tudi aktivnosti posameznikov v podjetjih za te namene so škodljive za rast. Tudi zato, ker vplivajo na porazdelitev talenta posameznikov.

Če predpostavimo, da se bodo posamezniki praviloma odločali za poklic, s katerim bodo v največji možni meri monetizirali svoje potenciale, potem lahko birokrati s svojimi aktivnostmi spreminjajo donosnost posameznih poklicev. Če podjetništvo omogoča nekomu, da si zagotovi svojo eksistenco, potem je za pričakovati, da bo v takšnem okolju podjetništvo cvetelo. V mnogih državah pa se najbolj sposobni odločajo za birokratske poklice. Takšno okolje ne daje podlage za rast.

Praksa delovanja podjetij v državni lasti v tranzicijskih državah, za katere je značilno nezadostno sledenje dobrim praksam korporativnega upravljanja, praviloma ni usmerjena v rast in dobićkonosnost podjetij, ampak v precej večji meri služi drugim ciljem. Zato se kot odgovor na te neučinkovitosti predlaga njihova privatizacija. Seveda niti sama privatizacija državi še zmeraj omogoča vplivanje na politiko sicer zasebnih podjetij, in sicer posredno preko nakupov njihovih izdelkov, podeljevanja subvencij in drugih instrumentov, ki ostajajo pod nadzorom države.

Če kaj, potem je kriza in z njo zelo otežen dostop do finančnih virov, v celoti pripeljal na čistino prakso delovanja v družbi. Gornji tekst se naslanja le na del vsebine, ki je sestavljen iz samostoječih poglavij. Očitane finančne malverzacije in sumljivi posli sugerirajo, da bi lahko bilo branje te knjige dobra in koristna dopolnitev jesenskih večerov. Čeprav če zmeraj škandalozne, bodo pa takšne medijske zgodbe o nepravilnostih vsaj lažje razumljive.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Razno and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s