Pred dnevi so v Grčiji objavili seznam 36 grških politikov, ki jih trenutno zaradi suma korupcije in utaje davkov preiskuje vrhovno državno sodišče države. Isti dan so Slovenijo preplavile slike Zorana Jankoviča in njegovih sinov, ki so postali predmet obsežne policijske preiskave. Balkan je itak celoten prežet s politično korupcijo. Podobno velja, recimo, za Rusijo in države nekdanje Sovjetske zveze, ali pa za države Latinske Amerike, in še marsikatera bi se našla. Iz ZDA je poznana zgodba Roda Blagojevicha, ki prestaja 14-letno kazen zaradi tega, ker je kot guverner Illinoisa skušal »prodati« senatorski sedež Baracka Obame, potem ko je ta bil izvoljen za ameriškega predsednika. Mimogrede, Blagojevich je dobil doživljenjsko prepoved opravljanja javne službe v državi Illinois!
Spomnimo se gradnje kontrolnega stolpa, pa mnogih preklicanih tenderjev, obsojenega nekdanjega državnega sekretarja, ali pa besed župana občine Komenda, da na lokalni ravni brez podkupnin itak ni mogoče ničesar narediti, ki bi prav lahko opisovale delovanje mnogih lokalnih veljakov. Dodajmo k temu mnoge kredite na »dobro« in malo manj dobro ime, ki jih banke v teh časih pridno odpisujejo. Seveda so tukaj še zgodbe političnih prvokategornikov.
Pogostost pojavljanja politikov na prvih časopisnih straneh v povezavi s kriminalnimi dejanji seveda zelo krha mit o njihovi dobrosrčnosti, katerih delo bi naj bilo usmerjeno v dobro za ljudi. Slednje morebiti že, ampak vse dotlej, dokler interesi ljudi služijo tudi poslovnemu delovanju politikov. Ljudje so torej uporabljeni kot sredstvo, na račun katerega si politiki grabijo premoženje. Politiki tako postanejo neke vrste podjetniki, ki za »velike denarce« trgujejo s svojo močjo odločanja.
Gre za navidez pomagajoče delovanje politikov, v katerem se slika jasen namen, da jim posamezne akcije nujno prinesejo koristi. Na nek način gre za delovanje v stilu, naredim nekaj dobrega za ljudi, seveda z denarjem ljudi, ampak ob tem obvezno poskrbim, da imam tudi sam kaj od tega. In tu je ravno problem, ki ga Isabel Paterson opiše kot »dobrosrčnost z giljotino«, ko so stvari ljudem tako mikavne, da jih obstransko dogajanje sploh ne zanima. Ali pa še več, ko z izgovori »saj vsi kradejo«, korupcijo celo upravičujejo!
Seveda je koruptivno delovanje mnogo obsežnejše od neposrednih denarnih malverzacij, kot stranskih produktov velikih investicijskih projektov. Te so morda res najbolj vidne, pa tudi zneski so praviloma visoki, a nič manj koruptivno niti donosno ni mešetarjenje z zemljišči, ki se jim kasneje spremeni namembnost. Ali pa privilegirano zaposlovanje, ki benefaktorjem zagotovi življenjsko rento. Še posebej v okoljih, kjer je število služb omejeno, je to izjemna deviza. Ironično, pogosto so to ravno sila birokratska okolja. Ali pa prodajanje pod ceno in nabava po višjih cenah. Ali pa javni razpisi, ki so prilagojeni izbranim izvajalcem. Vprašanje je, kolikšen del neučinkovitosti, ki prihaja iz državnih podjetij, pripisati korupciji.
Korupcija se bo še posebej hitro razvila v okolju nizke morale med ljudmi in tesnega pajdaštva med politiki, gospodarstveniki in pravosodjem ter lokalno zelo razdrobljenim delovanjem države z mnogo podravnmi V takšni državi pravni sistem deluje v dobro (podjetnih) politikov in njihovih pajdašev. V takšnem sistemu obstaja množica med seboj neodvisnih egoističnih in podjetnih birokratov, ki vsak zase zahtevajo »provizijo«, »podkupnino« ali del pogače. Dejansko gre za zelo neorganizirani mafijski sistem, katerega zaznamuje ropaželjna zakonodaja in tudi takšni državni uradniki, katerim zakonodaja, včasih tudi zgolj neformalna pravila, služi kot sredstvo za izvajanje uzakonjene kraje.
Glede na to, da sta v preiskovanju tako premier, kot tudi vodja opozicije, da so v postopku župani mnogih mest, da imamo poslanca v zaporu, da iz mnogih lokalnih okrajev kar smrdi po nepravilnostih ter da se na listi za preiskovanje nahajajo mnogi iz liste najbogatejših Slovencev, se postavlja resno vprašanje, ali smo pri nas uvedli ruski način delovanja, kjer se pravosodje bodisi uporablja za diskreditacijo političnih nasprotnikov in njihovo kasnejšo eliminacijo, ali pa smo okolje kriminalcev in mafijcev na najvišji ravni. Ali smo torej mafijska država ali okolje politično motiviranih žlehtnob?
Steinbacher media 
MOTIVIRANE ŽLEHTNOBE? Kaj vemo zahodnjaki o človeku-bitju, kako funkcionira, razen, da mu trpamo hrano v usta kot “gorivo”? Človek ima različne nivoje UM-a , ki mu jih Upravlja EGO ( mojter spletk, pohlepa, prevarantsva…..) tak ego se “umiri” ( zato ker ga je strah “zase”) če ve, da bo za “prestop meje” dobil “visoko” kazen , recimo giljotina, sibirija, obešanje, takrat takih “tičev” ni v javnosti videti , so pa v “kanalih” združbah. Saj je znano, da isti tiči skupaj letajo, tako se tudi človek “druži”
Bivši šef milice/policije Pavle Čelik: “Avstrijsko cesarstvo je bilo bolj pravna država od današnje Slovenije.”
Skrito za piano zidom tu: http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042554539
Mislim, da vsakega po malem in velike mase funkcionalno nepismenih malih grešnikov za en cent, ki so zelo prestrašeni ali pa srečni da jim uspe uloviti kakšno drobtinico, ki je slučajno odpadla od plena, ter mase obupancev, ki so vrgli pško v koruzo in samo čakajo, ter ne gredo niti na volitve, da bi pomagali malo prezračiti parlament in s tem vsaj malo pomagali, da bo mogoče Slovenija nekoč pravna država.
Pingback: Ob mariborskem protestu | Steinbacher media