Zdrahe na relaciji Zahovič-NZS

Današnji svet je zgrajen na pravilih, če nam je to všeč ali ne, in kaznih kot sestavnim delom tega koda pravil. Ker pomeni podvrženost kaznim za človeka strošek, te vsekakor vplivajo na povečanje predvidljivosti vedenja. Ta predvidljivost bo praviloma naraščala z naraščanjem pričakovane vrednosti kazni. To pomeni, večje verjetnosti, da bo oseba, ki se vede v nasprotju s pravilom, kaznovana, in večjega stroška kazni. Iz tega tudi izhaja smisel celotnega koncepta kazni, to je odvračanje posameznikov pred odklonskim vedenjem. Poleg tega bi naj kazen služila tudi povrnitvi škode, v kolikor je ta pri tem nastala.

Čeprav so v zadnjem času oči javnosti bolj kot ne uprte v pregon domnevnega gospodarskega kriminala, kot ene izmed oblik deviatnega obnašanja, pa je za našo razpravo zanimiv en drug primer, iz sveta športa. Pred dnevi je namreč Nogometna zveza Slovenije zaradi domnevnega »neprimernega« vedenja za tri mesece suspendirala športnega direktorja mariborskih nogometašev, Zlatka Zahoviča, ki v tem času ne bo smel sodelovati v dejavnostih, ki potekajo pod okriljem NZSja. Izrečena kazen je vsekakor visoka, vprašanje pa je, ali je tudi smiselna.

Tenzije različnih oblik na in ob nogometnih igriščih niso nobena izjema, prej pravilo. Če navedem le dva primera. Na primer, polfinalna tekma med Barcelono in angleškim Chelsea-jem iz leta 2009 in vedenje posameznih igralcev in osebja Chelsea. Padale so hude besede in na eni točki se je že zdelo, da se bodo verbalni delikti, bolj kot ne usmerjeni proti norveškemu sodniku, razvili v fizično nasilje. Negativna kritika pa ni bila prizanešena niti UEFI, krovni organizaciji, ki se ji je, med drugim, očitalo, da na tekme tako visokega ranga delegira nepreverjene sodnike. In kazen: 100 tisoč evrov za sam nogometni klub, med nogometaši pa jo je najslabše odnesel Didier Drogba, ki je dobil prepoved igranja na štirih tekmah.

Drug primer je iz španskih zelenic in datira v lansko leto. Na zelo razgreti tekmi med Barcelono in madridskim Realom so kamere pokazale, da je trener Madrida, Jose Mourinho, fizično napadel Barceloninega pomočnika. In kazen: 600 evrov za oba »petelina«, ob tem pa še suspenz za dve oziroma eno tekmo, ki je bil kasneje preklican.

V intervjuju za ta portal je Richard Posner, sodnik višjega sodišča iz Chicaga, poudaril, da je pri obravnavi pravil smiselno upoštevati tudi ekonomski vidik. Ekonomija prava, ki jo Posner toliko promovira, izhaja iz teze, da imajo pravni akti ekonomske posledice. Z vključitvijo ekonomskega vidika tako pravo pridobiva “bolj splošno razlago tega, kar bi se naj z reguliranjem družbene aktivnosti skušalo doseči in kakšne so ekonomske posledice tega.” Ker je ureditev, bodisi je ta na ravni države ali katerekoli organizacije, stvar zapisanega, se zdi potreba po takšnem dodatnem kriteriju zaželena. Če že ne pri samem razlikovanju »zaželenega« od »neželenega« vedenja, kar je precej subjektivna stvar, pa vsaj pri obliki kazni.

Če se vrnemo na nogomet. To je posel s svojimi posebnostmi. Seveda je pravica in tudi dolžnost organizatorja, v tem primeru NZSja, da si po lastnih merilih oblikuje kod pravil, ki ga kot monopolna organizacija ostalim tudi vsili. Pa vendar, ekonomski vidik, ki pravi, da si po nepotrebnem ni smiselno povzročati dodatnih stroškov, navdaja, da je pri njegovem oblikovanju in izvajanju to smiselno tudi upoštevati. Seveda bi lahko pomenilo prevelike stroške, če bi bila dva največja kluba španskega nogometa za daljši čas s suspendiranima trenerjema. Kaj takšnega bi bilo z ekonomskega zornega kota neučinkovito in posledično nesmiselno. V ekonomiji je zatekanje k prohibiciji, kot je to v primeru Zahovič-NZS, praviloma nezaželeno in prej služi drugotnim namenom. Ta namreč onemogoča oziroma bistveno omejuje nadaljnjo delovanje in praviloma rezultira v oblikovanju črnega trga in korupcije. Da pa bi pričakovana vrednost odklonskega vedenja vseeno imela pozitivno vrednost, pa se je v takšnih primerih toliko bolj smiselno zateči k denarnim kaznim.

V kolikor v omenjenem primeru ni šlo za nasilje najhujše vrste, ki bistveno presega verbalni delikt, bi poteza NZSja težko našla ekonomsko upravičenost. Še več, takšen suspenz enega izmed vodilnih mož kluba, ki je eden redkih finančno urejenih športnih kolektivov pri nas, je prej slaba poteza. Konec koncev, klub s svojimi rezultati dviguje tudi rating NZSja kot krovne organizacije. Tako da, če je že bila potreba po kaznovanju, bi bilo bolj smotrno razmisliti o izreku denarne kazni, ki bi, ob vsem ostalem, še nekoliko napolnila mošnjiček nogometne zveze. Da, tudi to slednje je lahko eden izmed namenov kaznovanja.

Verjetno je odveč poudariti, da se komentar naj ne razume v luči delovanja organizacije brez pravil, ampak kot potreba po skrbnem premisleku o tem, ali ta služijo svojemu namenu in kakšen je ta namen.

Advertisements
This entry was posted in Pravo, Slovenija, Šport and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s