Je ustanovitev Slovenskega državnega holdinga dobra ali slaba odločitev?

Zagotovo je v teh dneh na Ministrstvu za finance zelo napeto in tudi delovno, saj imajo na mizi kar dve pomembni vprašanji: postavitev slabe banke in ustanovitev Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Poglejmo najprej, kakšno je bilo finančno poslovanje mnogih kandidatov, ki so predvideni za vključitev v SDH, pa tudi drugih državnih podjetij. Že pred časom sem v komentarju z naslovom (Politično) kadrovanje omenjal izgubo, ki so utrpela podjetja pod okriljem Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki je v letih 2010 znašala skoraj 388 milijonov, v letu 2011 pa 123 milijonov, in to navkljub obsežnim dokapitalizacijam Telekoma Slovenije in Slovenske odškodninske družbe. K temu je treba še dodati potrebne dokapitalizacije državnih bank in (verjeten) prepis slabih bančnih terjatev na posebno družbo. Z eno besedo bi lahko rekli, da je bilo dozdajšnje poslovanje državnih družb in holdingov katastrofalno slabo! In pogovarjamo se o velikih in monopolnih podjetjih, ki delujejo v sicer zelo dobičkonosnih sektorjih.

Kaj si torej lahko obetamo od novonastalega SDH? Iskreno povedano: nič kaj dosti! In to predvsem zato, ker gre za neke vrste nadaljevanko »projekta« AUKN, ki je bil zelo pompozno napovedovan, dejansko pa je pomenil isti paket neučinkovitosti le pod drugim imenom. Spremenila se je le embalaža – ime firme, medtem ko so ključne stvari, ki se tičejo kakovosti vodenja, ostale nespremenjene. Če bodo podjetja, ki bodo pod okriljem sklada, delovala enako neučinkovito kot do sedaj, potem tudi holding za njih ne bo rešitev.

Prednost takšnega holdinga vsekakor je večja kapitalska moč, kar bi holdingu naj koristilo pri najemanju posojil, v kolikor bi jih potreboval. A pazljivo. Zaradi kreditov so finančni holdingi na Slovenskem na zelo slabem glasu, in to povsem upravičeno. Velik del bančnih slabih terjatev je posledica slabega delovanja finančnih holdingov. In pri tem ne mislim le na Istrabenz, NFD ali kakšen drugi finančni holding, ti so imeli povsem drugačna poslanstva, zaradi česar njihovi propadi oziroma težave niso presenetljivi. Tudi KAD in SOD sta v preteklosti že bila dokapitalizirana s strani države, sicer bi, še posebej SOD, kaj kmalu doživel zelo podobno usodo.

Tudi argument opozicije in sindikatov, da se bodo kapitalsko šibka podjetja napajala iz kapitalsko močnejših, ne spremeni tega, kar se že dogaja. Spomnimo se na dokapitalizacije NKBM v Varšavi, konec koncev pa tudi tega, kdo je pred kratkim kupil državne obveznice. V obeh primerih so to bila kapitalsko močna podjetja, državni monopolisti. Takšna, izjemno slaba, praksa že obstaja.

Slabost takšnega holdinga je izredno slaba diverzificiranost naložb, vse so namreč v Sloveniji, pa še to so podjetja, katerih prodaja, četudi bi se pokazala priložnost, bo zelo težka, kar je vsekakor velika ovira v njegovem razvoju. To velja še toliko bolj, saj bodo vanj vključena podjetja, ki se jih ne bo smelo prodajati, oziroma bodo prodaje politična dejanja, ne ekonomska. Spomnimo se KD Skladov, ki so pred leti bolj ali manj vsebovali delnice slovenskih podjetij, ki jih zaradi nelikvidnega trga praktično niso mogli prodati. Menedžiranje naložb, v kolikor bodo sploh dopustne, tako odpade. Parole nacionalnega interesa so prav gotovo že pripravljene. Vprašanje je, kakšna navodila glede prodaje premoženja bo imela uprava sklada in kakšna pooblastila upravljavci premoženja. Bi rekel, da bolj majhna.

Naslednja slabost je koncentracija moči. No, četudi nekoliko prikrita, je ta že sedaj bila v rokah politike, a s holdingom utegne moč postati neposredna. Imeti en holding, ki vsebuje celotno državno premoženje, je zelo nevarna reč, ki lahko, kot smo videli v primerih drugih finančnih holdingov, naredi izjemno škodo. Tega ne smemo podcenjevati in podceniti. Že res, da v kolikor država ločeno garantira za vsa podjetja, ali pa izvaja dokapitalizacije na način, ko jih je do sedaj, potem itak ni kakšne večje razlike. A vsaj konkurenca med družbami bi lahko pomenila spodbudo za učinkovito menedžiranje. Seveda, če je delovanje sklada zgrajeno na slabih in nevzdržnih temeljih, potem tudi konkurenca med večimi ne prepreči propada vseh, kar smo videli pri ameriških nepremičninskih Freddie Mac in Fannie Mae.

Prednost holdinga je v tem, da omogoča njegovo kasnejšo prodajo kakšnemu tujemu skladu, četudi bi bil, glede na obseg in »pomembnost« sklada, zelo presenečen, v kolikor bi do tega dejansko tudi prišlo. Sicer bi se lahko že v osnovi povabilo kak velik tuj sklad, da v zameno za provizijo upravlja z naložbami, četudi je vprašanje interesa, glede na to, da bo upravljanje s temi podjetji verjetno vse prej kot ekonomskim sledilo političnim kriterijem. Tudi delovanju sindikatov in raznih interesnih skupin.

V nekem intervjuju je nek profesor ekonomije na vprašanje, ali je pogosto razočaran, odgovoril, da ne, saj si nikoli ne ustvarja kakšnih prevelikih pričakovanj o tem, kaj bodo naredili drugi. Morda nasvet ni tako zgrešen niti pri ustanavljanju SDH.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Je ustanovitev Slovenskega državnega holdinga dobra ali slaba odločitev?

  1. Pingback: Kakšne posledice prinaša odločitev Ustavnega sodišča? | Steinbacher media

  2. Pingback: Osnutek vladnega programa je zunaj | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s