Davki in konkurenčnost podjetij

Pred dnevi smo lahko brali, da je Slovenija na samem vrhu pri obdavčitvi dela. V bistvu nič novega, ko pa podobne primerjave Slovenijo že leta konsistentno uvrščajo na sam »podij za medalje«. Že nekoliko nazaj, ko je v medijih zaokrožila podobna primerjalna analiza o davkih, se je kolega iz New Yorka samo začudil in pridodal nekaj v smislu, da pa tako visoke davčne stopnje resnično niso dobre za delovanje slovenskega gospodarstva. Še posebej ne v primerjavi s stopnjami v konkurenčnih državah. Seveda to drži, ampak je sledilo še dodatno vprašanje, bolj retorične vrste: in kaj dobiš za nekje 2000 dolarjev stroškov dela na Manhattnu?

Odgovor na slednje vprašanje sledi iz tabele Eurostata, ki primerja stroške dela preko stroška urne postavke v podjetjih z 10 in več zaposlenimi. Vsi zneski so v evrih. Na njej pa je Slovenija s 14.4 evra na uro že daleč od vrha, umeščena lepo v sredini. Precej nižje od sosednjih Italije (26.8) in Avstrije (29.2 evra) ter vrednostno precej nad »konkurenčnimi« Poljsko (7.1 evra), Madžarsko (7.6 evra), Slovaško (8.4 evra) in Češko (10.5 evra). Čeprav je to primerjava na ravni agregatnih podatkov, pa vendarle daje neko sporočilnost: ni je davčne politike, ki bi slovensko ceno dela približala ceni ostalih srednjeevropskih držav.

Iz obeh tabel lahko izluščimo (vsaj) dvoje: davki so pomembni, niso pa edini dejavnik. Davki so pomembni, saj znižujejo vrednost razpoložljivega dohodka. Recimo, 10 odstotni davek na 1000 evrov pomeni 900 evrov v žepu. Zdaj, a se bo ta razlika 100 evrov v konkretnih primerih prenesla na podjetje, ki bi za ohranitev tisočaka v žepu v novih razmerah morala plačati 1111 evrov, bo odvisno od karakteristik na trgu dela. Vidimo, za pokritje “izgubljenega” stotaka je potrebnih 111 evrov!

Seveda davki niso edini strošek dela za podjetja, ampak so le eden izmed faktorjev, ki na koncu določajo celotno vrednost, ki jo podjetja plačujejo za zaposlene. In to slednje, namreč celotna vrednost, ki jo podjetja plačujejo za zaposlene, je kot takšna edina relevantna kategorija. V bistvu bi bilo bolj smiselno govoriti o celotnih stroških na enoto proizvoda, ki poleg davščin na delo vključujejo še ostale davke, fiksne stroške ipd., pa vendar bi se s tem oddaljili od tematike.

Gornji primer kaže, da davki znižujejo neto vrednost dohodka in so za podjetje pomembni, v kolikor višji davki vodijo v zahtevane višje bruto zneske. To bi bila praksa, kjer bi se ta dodatni strošek prevalil na podjetja. Za podjetje je vsakršno povečanje stroškov, bodisi gre za višje davke, višje plače, višje stroške obresti ipd., neugodno – znižuje dobiček.

Višji davki, ki pomenijo nižji razpoložljivi dohodek, odpirajo možnost emigraciji zaposlenih v kraje z višjimi plačami. Tukaj velja podobno kot v primeru slovenske konvergence navzdol proti ostalim srednjeevropskim državam, ni je davčne politike, ki bi po nivoju agregatnih plač naredila slovenski trg dela primerljiv Italiji ali Avstriji. To pomeni, da je že sedaj zadoščeno vsem pogojem za ekonomsko emigracijo. Če kdo, potem naši športniki dobro vedo, da je doma ni eksistence, ki ti jo lahko zagotovi tujina.

Kljub vsem žolčnostim ob takšnih najavah se za Slovenijo zdi, da ne velja ne eno ne drugo. Emigracija ni ravno množičen pojav, na drugi strani so pa tudi »pregovorno pridni« inženirji pripravljeni delati za »tisočaka« na mesec. In od tukaj sledi retoričnost vprašanja, ki ga, konec koncev, razkriva Eurostatova tabela. Ameriška čistilka nasproti slovenskemu inženirju. Oziroma, relativne vrednosti vis a vis absolutnim vrednostim, ki poleg svoje siceršnje sporočilnosti odpirajo še več prostora za zavajanje.

Advertisements
This entry was posted in Davki, Ekonomija, Slovenija, Trg dela and tagged , , . Bookmark the permalink.

One Response to Davki in konkurenčnost podjetij

  1. Pingback: Slika, kot jo o nas riše Evropska komisija | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s