Pokojninska reforma: vzdrževanje nevzdržnega

Začenjajo se pogajanja o pokojninskem zakonu, katerega predlog je podaljšanje delovne dobe na 40 let in starost 60 let. Prav gotovo bo v naslednjih tednih in mesecih n temo pokojnin prelitega še veliko črnila. Ob dejstvu, da bo preprosto treba delati dlje, s tem se pač je treba sprijazniti, saj živimo dlje in se kasneje zaposlujemo, bode v oči neko drugo dejstvo, in sicer to, da še vedno vztrajamo pri obstoječem sistemu. S tem pa se ni mogoče sprijazniti.

Z eno besedo lahko trenutni pokojninski sistem opišemo kot tragedijo. Sistem namreč ni všeč ne upokojencem, ki tarnajo nad nizkimi pokojninami, niti starejšim, ki se pritožujejo nad nizkimi pokojninami in nenehnim daljšanjem pokojninske dobe, niti mladim, ki nimajo ne služb, ne vedo pa niti, kdaj se bodo upokojevali, kaj šele, kakšne bodo njihove pokojnine, in na koncu niti državi, ki ji pokojninska luknja vsako leto prinese dobro milijardo izdatkov. Gre torej za sistem, ki je brez skoraj vsakršne ekonomske logike, z minimalno mero poštenja, povrh vsega pa je sila nevzdržen.

Sistem, ki ga imamo, tudi nima kakšne posebne povezave s samim zavarovanjem, četudi se prispevki plačujejo v imenu socialnega zavarovanja.

Tudi s solidarnostjo nima kaj dosti skupnega! Četudi se kritiki zasebnih pokojninskih računov sklicujejo na solidarnost, pa sam nimam občutka, da bi bil trenutni sistem, kjer se vsi pritožujejo nad vsemi, upokojenci pa so itak obravnavani kot največje zlo v družbi, zgrajen na solidarnosti. Solidarnost ni nekaj, kar pri ljudeh ustvarja nelagodje! Mnogo prej gre za ustvarjanje sila velikih trenj in spodbujanja nestrpnosti med generacijami.

Edina prava in dolgoročno vzdržna pokojninska reforma bi upoštevala pokojnine kot kategorijo rentnega varčevanja. Pokojnina je ekonomska kategorija in edino smiselno je, da se je tako tudi obravnava. To ni samo smiselno, ampak do ljudi tudi pošteno in do države ekonomsko vzdržno. Še toliko bolj, ker so v sistem vplačevanja prispevkov ljudje preprosto prisiljeni. Če ta oblika prisile, da so zaposleni primorani del svojih prihodkov namenjati za starost, ni sporna in je celo nujna, saj bi neodgovorno vedenje mnogih lahko povzročilo velike socialne stiske teh istih ljudi v obdobju njihove starosti, pa je sporen način, na katerem je pokojninski sistem zgrajen.

Seveda pošten pokojninski sistem državi na noben način ne krati njene, na nek način, dolžnosti, da s svojimi programi socialne pomoči pomaga pomoči potrebnim. To je tistim, ki si sami s svojim delom in prihranki niso sposobni zagotoviti ustreznega minimalnega življenjskega standarda. Tudi upokojencem, v kolikor bi to bilo potrebno. Ker je tak pokojninski sistem ekonomsko samozadosten sistem in finančno ne obremenjuje države, ta dejansko dobi večjo sposobnost, da pomaga ljudem v stiski. Dejansko pa utemeljitev trenutnega pokojninskega poloma preko solidarnosti, ki jo praviloma slišimo v povezavi s pokojninskim sistemom, ne upraviči niti dela plemenitosti same besede solidarnost. Nenazadnje se to kaže v splošnem nezadovoljstvu vseh vpletenih.

Zaenkrat se zdi, da je edini smoter pokojninske reforme ta, kako vsaj nekoliko zakrpati proračunski minus, ne pa tudi, kako pokojninski sistem narediti pravičnejši do zaposlenih in upokojencev, posledično pa tudi dolgoročno vzdržen. To, v bistvu ni reforma, to je popravek. Ob vseh kritikah in nepoštenju do vseh vpletenih se postavlja resno vprašanje o tem, zakaj še vedno vztrajamo pri obstoječem sistemu in zakaj ga ob vseh problemih tako mrzlično zagovarjamo! Četudi bodo vpletene strani danes dosegle soglasje, da je treba delati dlje in da bodo pokojnine nižje – vprašanje je, kako bodo na tak dogovor gledali ljudje –, se lahko že jutri ponovno srečajo in začnejo razpravo o novem zaostrovanjih pogojev. Sistem, ki ga imamo, potrebuje večne prilagoditve, pri čemer sta daljšanje dobe upokojevanja in nižanje pokojnin edina in najbolj priročna odgovora v trenutku, ko nastopijo težave.

A večni prepiri in splošno nezadovoljstvo je očitno cena, ki jo plačujemo na račun našega vzdrževanja nečesa, kar ni vzdržno. In na dolgi rok je ta cena visoka, kar je ob teh razpravah glede pokojnin nenazadnje tudi zelo očitno.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija, Trg dela and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s