Kaj je narobe z Jankovičevimi 50-50?

Ne pretiravamo preveč, če trdimo, da brez zadolževanja ni podjetij, kaj šele uspešnih podjetij! Kredit, kot sinonim za zadolževanje, je omogočil, da so se ideje razvile v izdelke, ljudem pa je omogočil, da so si mnoge od teh izdelkov, kot so avtomobili in stanovanja, lahko privoščili. Pa ostanimo na ravni podjetij, z enim očesom pa imejmo v mislih tudi državo.

Pri zadolževanju je vedno prisotno vprašanje, kakšna je ustrezna raven zadolženosti. Odgovor je lahko le načelen. Vprašanje zadolževanja je vedno vprašanje sposobnosti dolžnika, da v dogovorjenem roku vrne sposojena sredstva skupaj s pripadajočimi obrestmi. Kaj konkretno to pomeni, je odvisno od tega, kakšna je narava investicij. Poglejmo tabelo, ki prikazuje delež celotnega dolga v vseh sredstvih podjetij, in sicer prikazana v obliki odstotka. Jankovičevemu »fifty-fifty« pravilu, kjer bi podjetje imelo enako dolžniškega kot lastniškega kapitala, bi ustrezala vrednost 100; nižja številka pomeni manj dolga in več lastniških sredstev, višja številka pa ravno nasprotno – več dolga kot lastniškega kapitala. Sporočilo je dokaj jasno: danes so podjetja mnogo manj naklonjena dolgu, zaradi česar se fifty-fifty zdi kot izjemna zadolženost. Morda tudi zaradi manjše dostopnosti kreditov, oziroma tako imenovanega kreditnega krča, ko banke, ki so se srečevale s težavami likvidnosti in vprašanji tveganja, niso želele ali pa niso bile sposobne dodatnega kreditiranja gospodarstva.

Kakorkoli govorijo številke, pa pravila podjetniškega zadolževanja narekujejo, da je dolg, tudi tisti do lastnikov kapitala, namenjen za izvedbo takšnih investicij, ki prinašajo prihodke. Še več. Vsak dolg v sebi nosi implicitno zahtevo, da bo investicija, ki je povzročila dolg, prinašala vsaj tolikšno vrednost, kot znaša vrednost dolga skupaj z vsemi stroški obresti. Investicija mora tako nujno privesti do rasti proizvodnje oziroma do večje učinkovitosti proizvodnje. Oziroma, dolg mora ustrezno nadomestiti obstoječe vire.

Zagotovo velja, da več, kot ima podjetje lastniškega kapitala, bolj varno je naložen dolžniški kapital, pa vendar ima dolžniško financiranje svoje prednosti. Četudi so pribitki za tveganje močno dvignili ravni dolžniških obrestnih, četudi se tiste od centralnih bank nahajajo na zgodovinsko nizkih ravneh, pa je najem dolga za podjetja praviloma cenejše kot najem lastniških sredstev. Dolg je palica za discipliniranje podjetij, da poslujejo varno in odgovorno. Kajti dolg je treba poravnati, medtem ko je donos na lastniški kapital rezidual, ki ostane po tem, ko podjetje poravna vse obveznosti. Na tem mestu je vloga bank, kot upnic, zelo pomembna.

Že kar pregovorno dolg, še posebej bančni krediti, ni primeren za podjetja, ki imajo zelo nestabilne denarne tokove. Recimo visoko tehnološka podjetja, ki se nahajajo na stopnji ideje in vstopa na trg. Menedžiranje s prihodki je v takšnih podjetjih praktično nemogoče, zaradi česar finančna računica, kako odplačati dolg, praktično ni mogoča. Toliko višje ravni dolga imajo lahko podjetja, katerih denarni tokovi so zelo stabilni, možnost finančne kalkulacije pa toliko bolj akuratna. Ene takšnih so recimo banke, trgovina ali lokalni monopoli, katerih storitve so za ljudi obvezne.

A ta slika je zelo enostranska, saj se zdi, kot da denar lastnikov ni pomemben in ne »zahteva« nikakršnega donosa! Tudi lastniški kapital je dolg podjetja, le da pomeni dolg do lastnikov, ti praviloma ne zahtevajo fiksnega donosa, ampak prejmejo tisto, kar ostane po poplačilu vseh stroškov, medtem ko je dolžniški dolg dolg do zunanjih financerjev, najpogosteje bank in finančnih inštitucij, katerih donos je praviloma znan vnaprej, četudi ni nujno, da bo tudi realiziran.

Povsem enako velja za zadolževanje države. Iz finančnega vidika tudi zanjo zadolževanje za stvari, ki prinašajo prihodke, načeloma ni problematično, vse dokler so ti prihodki višji od stroškov najema sredstev (in glede na poslanstvo upoštevajo tudi alternativne vidike porabe). Zagotovo utegne biti problematično z vidika njenega poslanstva, a o tem kdaj drugič.

V razpravah o ustrezni stopnji zadolženosti pa spregledamo ključno vprašanje: kaj se z denarjem, ki ga nekdo najame, naredi! Preslikati raven zadolženosti uspešnega podjetja je sila preprosto, a to zasledovalcu ne da nobene informacije o tem, kakšna bo njegova uspešnost. Menedžiranje s finančnimi viri pomeni dopolnilno storitev v strukturi delovanja podjetja (in države), a ključen je proizvodni vidik, v povezavi z njim pa tudi tehnološki! To je tisto, ki (proizvodnemu) podjetju prinaša denar.

Če se podjetje zadolžuje za to, da odkupuje samo sebe, je jasno, da to ni investirani denar, ki bi prinašal dodatne denarne tokove! Še več, takšno zadolževanje najeda sposobnost podjetja za najemanje novih finančnih sredstev, kar ovira sposobnost njegovega delovanja in razvijanja. Ne smemo biti posebej presenečeni, ko vidimo takšna podjetja na kolenih! Sklicevanje na višino dolga seveda ima argumente, a dolg praviloma pokaže na tehnološke in prodajne probleme podjetij, katerih dodana vrednost ne dosega niti stroškov dolga, kaj šele, da bi lastniki dosegli kak donos na vložena sredstva. Čas krize, ko denar postane še toliko dragocenejša dobrina, je zgolj povod za bankrot, ne pa tudi glavni razlog.

Enako velja za državo, ki se zadolžuje za končno potrošnjo, izplačevanje pokojnin ali se celo zadolžuje za aktivnosti, ki zavirajo gospodarsko rast. Nesposobnost odplačila dolga je praviloma posledica strukturnih problemov držav, katerih ekonomske politike so povsem zgrešene in težko uresničljive. Problem pri državi je tudi ta, da se ne pogovarjamo o razmerju dolžniškega in lastniškega kapitala, ampak kar o razmerju njenega dolga do celotne ustvarjene vrednosti. To pa vpeljuje zelo nevarno predpostavko, da je država lastnica vsega, kar se ustvari. NI! Mnogi bodo rekli, da si lahko z davki preprosto »prisvoji« celotno ustvarjeno vrednost, a takojšnja replika na to je, kakšna pa bo vrednost, v kolikor bi davki bili konfiskatorni.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s