Je državna NLB sploh lahko uspešna banka?

Že vrsto let je vprašanje lastništva podjetij pri nas eno osrednjih vprašanj. Vprašanje lastništva podjetij ne zadeva zgolj tega, ali je država dober gospodar ali ne. Gre za precej širšo zadevo, saj je od delovanja podjetij odvisno, kakšna bo gospodarska uspešnost v okolju, to pa določa standard ljudi.

Upravljanje z lastnino, kar podjetja so, je vedno odgovornost lastnikov, ekonomska učinkovitost upravljanja pa načeloma stvar njegovih spodbud in sposobnosti. Vsaj na prvo se zdi, da ne moremo apriori reči, da je poslovanje državnih podjetij lahko samo slabo, saj lahko tudi državna podjetja poslujejo uspešno in učinkovito. »Če bo NLB sanirana in bo dobro delala, zakaj bi jo prodali?« je za 3. program RTV izjavil Peter Kraljič.

Kraljičeva izjava vsebuje pomembno predpostavko, ČE! Res, je, »če« bo poslovala dobro in dobičkonosno, potem je lastništvo lahko koristno tudi za državo, kot enega izmed lastnikov. Če je dobičkonosnost dobra stvar za vse druge lastnike, potem je brez dvoma tudi za državo kot lastnico. A vprašanje, ki sledi, je, ali lahko državna NLB sploh posluje dobro?

Smoter dobrega gospodarjenja bi naj bila skrb, da procesi v podjetju delujejo v smeri učinkovitosti in uspešnosti. Od lastnikov seveda ne moremo zahtevati, da so dobri lastniki in da so pri svojem delu uspešni, seveda si pa to lahko želimo. Kajti uspešnost prinaša koristi vsem.

Da so državna podjetja manj učinkovita od ostalih, je praviloma posledica napačnih spodbud, ki jih imajo politiki kot lastniki. Ne spreglejmo, da so politiki lastniki podjetij po svoji funkciji in ne, tako kot ostali, po izkazanem interesu in investiranem denarju. Prevladuje torej interes, kako državna podjetja uporabiti kot sredstva za uresničevanje lastnih interesov in ne uspešnosti njihovega poslovanja kot tega sredstva. Takšna zamenjava med sredstvi in cilji je še posebej značilna za tranzicijska okolja, kjer na individualni ravni posameznikov primanjkuje morale, medtem ko na ravni države ne delujejo inštitucije pravne države. Sprega med politiki in njihovimi poslovnimi pajdaši je zgolj artikulacija tega. Dejansko je pajdaštvo tako rekoč neizbežno. In primer NLB, NKBM, podjetij elektrogospodarstva in mnogih drugih takšno sprego in njene posledice prikazuje na zelo lep način. Nezavarovani krediti, razne svetovalne pogodbe, privilegirano zaposlovanje, privilegiran outsourcing storitev in podobno.

Res je, kot pravi pregovor, ne prodaj kure, ki ti nese zlata jajca! Ekonomisti bi rekli, prodaj jo po zelo visoki ceni. Pa vendar. Delovanje državnih podjetij ni valilnica zlatih jajc zgolj zaradi tega, ker banke drugod poslujejo dobro. Tudi (domnevno) uspešno poslovanje državnih podjetij na Norveškem in drugih skandinavskih država ni nikakršna garancija za to, da bodo tudi slovenska državna podjetja poslovala uspešno. A je morala Slovencev in naših političnih veljakov in njihovih poslovnih pajdašev na enaki ravni kot tista v Skandinaviji? A je delovanje pravne države, ki je potrebno za uspešnost v družbi, na enaki ravni kot v Skandinaviji?

Šele takrat, ko bosta odgovora na obe vprašanji pritrdilna, bomo tudi pri nas bistveno izboljšali pogoje za uspešno delovanje državnih podjetij. Do takrat pa je najbolje, da je država daleč stran od gospodarskega procesa.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s