Richard Posner: “Kompetentnost in politična neodvisnost sodnikov se od države do države, seveda, razlikujeta.”

Dr. Richard Allen Posner je sodnik na Pritožbenem sodišču sedmega okrožja s sedežem v Chicagu, med leti 1993 in 2000 glavni sodnik sodišča, in profesor prava na Pravni fakulteti Univerze v Chicagu. Je avtor številnih knjig s področja prava in ekonomsko-političnega dogajanja v ZDA, vključno z Economic Analysis of Law, in prejemnik mnogih prestižnih nagrad in odlikovanj. Skupaj z Nobelovim nagrajencem za ekonomijo, Garyjem Beckerjem, vodi ekonomsko politični blog. E-razpravo z Richardom Posnerjem sta pripravila in uredila Matjaž in Matej Steinbacher.

MS: Dr. Posner, junija 2012 ste zavrnili tožbo med Applom in Googlom/Motorolo glede domnevnih kršitev patentne zakonodaje v zvezi s komponentami za pametne telefone. Danes gre v primeru Apple-Samsung za precej podobno zadevo. Oba primera kažeta na izjemno moč, ki jo ima pravosodje. S tem, ko proizvaja zavezujoče odločitve, se zdi kot močno orožje. Pa vendar, ali menite, da nam sodijo sodniki ali zakoni?

RP: Oboji. Sodniki so omejeni z zakoni, zakoni pa sodnikom dajejo zadostno mero proste presoje pri njihovi razlagi.

MS: Mnogi Američani se prav pogosto sklicujejo na svojo Ustavo, ki je precej tanek zvežčič v primerjavi z goro zakonodaje, ki dejansko uokvirja njihovo življenje. Na nek način se zdi, da je Ustava postala mit, ki pa je sicer precej nepomembna za sama življenja ljudi. Kakšno je vaše mnenje glede vprašanja vladavine pravne države v primerjavi z vladavino zakonitosti, ki je prevladujoča danes?

RP: Ne bi ravno rekel, da je Ustava »mit«. Drži pa, da, če zanemarimo njene zadnje spremembe, gre v veliki meri za zelo star dokument, ki pa ne odgovarja na vsa vprašanja, s katerimi se srečujemo danes. Ponovno pa želim poudariti, da je sodnikom na voljo precejšnja mera proste presoje glede tega, na kakšen način si jo razlagajo.

MS: Vladavina zakonitosti daje politikom izjemno moč, ki pravosodni sistem postavlja kot izvršilni organ volje politikov. Kakšen je vaš komentar na to?

RP: V veliki meri je ta trditev pravilna. Zakonodajalci ustvarjajo zakone, sodniki pa so tisti, ki jih izvajajo. A pogosto so ti zakoni napisani na splošno, tako da so sodniki tisti, ki v konkretnih zadevah zakonom dajejo samo razlago.

MS: Nedavno glasovanje na ameriškem Vrhovnem sodišču v zvezi s predlogom zdravstvene reforme Baracka Obame je pokazalo, da je tudi v sodstvu »štetje« sodniških glasov lahko pomembno. Tudi v Sloveniji takšni primeri niso izjema. Kaj dobrega prinašajo takšne razsodbe, oziroma, ali so razsodbe sploh lahko politično nevtralne?

RP: Razlage pravnih dokumentov so politično nevtralne takrat, kadar so ti dokumenti bodisi napisani zelo jasno in kot takšni ne dopuščajo nobenega prostora za prosto razlago, oziroma, kadar v njih ni prisotnih čustev sodnikov in njihovih ideoloških pogledov.

MS: Na tej točki pravosodje namreč trči ob zaupanje, ki bi naj predstavljalo enega njegovih osrednjih temeljev. Ob neki priložnosti je Charles Koch dejal, da so sodišča zadnje mesto, kamor bi se naj nekdo odpravil reševati spor s poslovnim partnerjem. Kako lahko družba sploh deluje, v kolikor ni zaupanja v pošteno in učinkovito pravosodje?

RP: Sam ne vem, kje bi Koch želel reševati svoje poslovne spore. Kompetentnost in politična neodvisnost sodnikov se od države do države, seveda, razlikujeta. A na globalni ravni, še posebej to velja za ZDA, Veliko Britanijo in druge angleško-govoreče države, nekatere vzhodnoazijske države in za večino evropskih držav, z izjemo Rusije, bi dejal, da pravosodje rangira precej visoko, in to tako po kompetentnosti sodnikov, kot tudi, kar se tiče njihove neodvisnosti.

MS: Ko že govorimo o pomembnosti pravosodja za delovanje podjetij. Četudi bi naj bilo delovanje podjetij ključna naloga menedžmenta in tistih, ki podjetju priskrbijo ustrezna sredstva, pa bi naj učinkovita pravna zaščita delovala na drugi strani, in sicer pri znižanju pričakovanih koristi poslovnih goljufij. Seveda ne moremo mimo tega, da je posel tvegana stvar. Lahko se strinjamo, da naloga sodišč vsekakor je preprečevanje najhujših oblik moralnega hazarda, ampak, ali so sodišča sploh lahko nadomestek za slabo upravljanje podjetij? Prevelika pričakovanja bi do neke mere lahko podjetja celo motivirala za slabo upravljanje.

RP: Sodišča lahko pomenijo nadomestek korporativnemu upravljanju podjetij, prav gotovo pa imajo pomembno vlogo pri preprečevanju izvajanja goljufij in drugih nezakonitosti, tako glede podjetij kot tudi posameznikov.

MS: Kriza, ki se je začela leta 2008, je sprožila mnogo razprav o tem, kako se soočiti s krizo in kako z zakonodajo preprečiti, da bi se kaj takšnega v prihodnje še kdaj ponovilo. Ogromno je bilo tudi državnih pomoči. Ali ne bi bila striktna politika brez državnih pomoči v povezavi z učinkovitim delom pravosodnih organov in organov pregona boljša rešitev za discipliniranje gospodarstva?

RP: Politika brez vsakršnega državnega reševanja podjetij bi bila slabo pravilo. Državne pomoči ameriškim bankam in avtomobilski industriji v letih 2008-2009 so prav gotovo bile ključnega pomena pri tem, da smo preprečili pojav takšne depresije, kakršna je bila tista v 1930ih letih.

MS: V letu 2010 smo na police dobili že osmo izdajo vaše Economic Analysis of Law; knjige, ki je bila od svoje prve izdaje v znanstvenih delih citirana že več kot 10.000 krat. Ali lahko na kratko pojasnite, za kaj pri konceptu »pravo in ekonomija«, s katerim ste se ukvarjali velik del vašega življenja, sploh gre?

RP: »Pravo in ekonomija« se nanaša na ekonomsko analizo prava in pomeni poskus razumevanja prava v ekonomskem smislu. Na pravo in ekonomija lahko gledamo kot na dva vzporedna analitična sistema; skoraj vsa pravna vprašanja lahko prevedemo na jezik ekonomije, to pa je tisto, kar v knjigi skušam narediti.

Ekonomija nam pogosto ponuja bolj splošno razlago tega, kaj bi se naj z reguliranjem vrste družbenih aktivnosti skušalo doseči, kot tudi o tem, kakšni so ekonomski cilji in kakšne posledice različnih oblik pravnih doktrin, pravnih postopkov in inštitucij pravosodja.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Pravo, Razno and tagged , , . Bookmark the permalink.

3 Responses to Richard Posner: “Kompetentnost in politična neodvisnost sodnikov se od države do države, seveda, razlikujeta.”

  1. Pingback: Zdrahe na relaciji Zahovič-NZS | Steinbacher media

  2. Pingback: Leto dni vladne garnizije je za nami | Steinbacher media

  3. Pingback: Ustavno sodišče je na Portugalskem zavrnilo del reformnega paketa | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s