Ali je misel o dolarskih obveznicah prvi znak za bankrot države?

V luči sestankovanj na Bledu je finančni minister Janez Šušteršič med drugim napovedal, da bo Slovenija do konca leta na ameriškem trgu izdala dolarske obveznice v višini milijarde in pol dolarjev. Ob današnjem tečaju 1,2578 bi to zneslo nekoliko manj od 1,2 milijarde evrov. Zaradi valutnega tveganja in dokaj nizkega tečaja dolarja ter ob dejstvu, da država ni globalno podjetje, ki bi poslovalo z dolarskim ekonomskim okoljem, se izdaja dolarskih obveznic zdi kot dvorezni meč.

Poglejmo najprej na trg obveznic in obrestnih mer. V območju evra je referenčna obveznica nemška 10-letna obveznica (Bund), katere letna donosnost trenutno znaša 1,34 odstotka. Na dolarskem trgu je to 10-letna obveznica ameriške zakladnice (T-bond), katere letna donosnost je nekoliko višja in znaša 1,55%. V koliko bi sklepali, da investitorji po vsem svetu na približno enak način vrednotijo tveganje, kar bi pomenilo, da so vsi pribitki na referenčno mero isti, bi lahko rekli, da je »dolarska akcija« manj ekonomična rešitev. A temu, seveda, ni nujno tako. Za investitorja je pomembna tudi informacija o alternativnih izbirah. Torej, kaj si lahko obeta od svojega dolarja.

Ameriški trg kapitala je zagotovo neprimerno večji od evrskega, enako tudi trg obveznic. Po podatkih ameriške agencije SIFMA (The Securities Industry and Financial Markets Association) je bil obvezniški trg v ZDA vreden skoraj 37.000 milijard dolarjev! Dolarskim investitorjem bi slovenske obveznice zagotovo izboljšale diverzifikacijo njihovih portfeljev. Ob poplavi dolarjev na ameriškem trgu je tudi denarja za takšne in drugačne naložbe v ZDA mnogo več kot ga je v Evropi. Iz tega vidika ne bi bilo pričakovati težav pri samih izdajah, kot jih je premier Janez Janša omenjal za Evropo. A ne bodimo preveč vzneseni, informacije krožijo po vsem svetu! Četudi slabše razvit od ameriškega, pa tudi evropski trg kapitala ni kak »amaterček«, ki bi se kar tako zlahka odpovedoval dobrim priložnostim. Res je, da je kriza majhne države pahnila v osamo, a ne moremo izključiti, da investitorji pa vendarle niso imeli tudi kakšnih tehtnejših argumentov, zakaj niso želeli slovenskega dolga.

Ob samem nastopu na ameriškem trgu je pomembno vprašanje, kakšen tretma bi imele slovenske dolarske obveznice. Bi bile bolj podobne kakšnim »banana« obveznicam Belizeja ali bi bolj dišale kot kanadski javorjev list. Obdobje tako imenovanih »junk bonds«, izredno tveganih obveznic, je na hudem prepihu. PIMCO, največji obvezniški sklad na svetu, je že pred dnevi zaradi prevelikega tveganja oklestil svojo odprtost do teh junk bonds. No, njegov konkurent, BlackRock, pri teh obveznicah še vedno vztraja. A ne spreglejmo, v tem letu je bila donosnost teh obveznic gromozanskih 10 odstotkov, v povprečju nekje 6,6%. Vprašanje je, ali je to podatek, ki bi govoril v prid zadolžene države, ki, za povrh, na trg prihaja predvsem zato, ker na domačem evrskem tržišču noben investitor ni bil pripravljen kupiti njenih papirjev! Kak pribitek na to informacijo ne bi smel biti presenečenje.

Zanimiv je podatek, da primerljiva brazilska podjetja na ameriškem trgu obveznic plačujejo vsaj 1,8 odstotne točke višjo ceno od ameriških, po podatkih Barclaysa, njihovi donosi pa presegajo 5%! Za Veliko Britanijo je Brazilija druga največja tuja izdajateljica dolžniških vrednostnih papirjev v ZDA.

Če povzamem vse skupaj, bi rekel, da se zdi, da težav pri sami izdaji na ameriškem trgu ne bi smelo biti. To pa pomeni, da tudi kakšnih posebnih dodatkov na nelikvidnost in pomanjkanje denarja ne bi smelo biti. Denar bi v hišo utegnil priti.

Sedaj pa vprašanje, kako in koliko vrniti! Izdaja v dolarskem območju se zdi zanimiva predvsem za tiste izdajatelje, bodisi so to podjetja ali države, katerih poslovanje poteka v dolarjih. Recimo za kakšno podjetje, ki se ukvarja z izkoriščanjem rudnih bogastev, katerih prodaja poteka v dolarjih, ali za kakšno proizvodno podjetje, ki velik del svoje prodaje ustvari na dolarskem tržišču, oziroma za globalna podjetja, ali podjetja, ki svoje investicije financirajo z dolarji.

A glede na to, da je treba vrniti dolarje, se izdajatelj, podjetje ali država, katerega poslovanje ne poteka v dolarjih, praktično v celoti odpira valutnemu tveganju. Za Brazilijo in njena podjetja to ni tolikšen problem, saj je njeno gospodarstvo »dolarizirano«. Kaj pa ima slovenska država skupnega z dolarjem, ko pa so vsi njeni prihodki (beri: davki) v evrih, v evrih pa so tudi njeni izdatki? Ob dokaj nizkih vrednostih dolarja se potencialna izguba zaradi tečaja zdi še toliko bolj gotova. Četudi obstajajo možnosti zavarovanja pred tem, pa vsakršne dodatne transakcije samo dvigujejo ceno same izdaje. Torej, s čim se bo država zavarovala pred tečajnim tveganjem in kakšni bodo stroški tega? Kaj če se ponovi scenarij kreditojemalcev v švicarskih frankih, marsikoga med katerimi je neugoden tečaj spravljal v obup? Si lahko država privošči kaj takšnega? Država ni kak finančni sklad ali tvegano podjetje, ki ob nesposobnosti plačila razglasi bankrot.

Ne morem se znebiti občutka, da se zdi, kot da je daleč edina prioriteta države, kako dobiti potrebno milijardo evrov, za ziher pa še kak milijonček za povrhu, medtem ko se ne zdi ravno, da o vračilu dolga in vseh tveganjih sploh kdo razmišlja. V kolikor je to ukrep pred obupom, kot zadnja konjeva brca, preden se zgrudi, potem je bolje, da že sedaj na pomoč pokličemo blagajno EFSF sklada, kamor smo tudi sami prispevali, kot pa da si naredimo negativno reklamo še preko luže.

Morebiti pa finančno ministrstvo prognozira bankrot dolarja in si obeta, da bo zadnji obrok obveznice, tako kot znajo o življenju nekoč v Jugoslaviji povedati mnogi ponosni lastniki hiš, odplačali kar z vrčkom piva.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Ali je misel o dolarskih obveznicah prvi znak za bankrot države?

  1. Pingback: Dvorezne igrice z izdajo dolarskih obveznic | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s