Če želimo prodajati, moramo proizvajati!

Zakaj se vsakokrat, ko beseda nanese na številke o bruto domačem proizvodu (BDP), pogovarjamo o tem, koliko je potrošila država, koliko ljudje, koliko podjetja in kakšen je bil izvoz, niti z besedo pa ne omenimo, koliko smo proizvajali in kako smo pri tem bili uspešni?

Predstavljajte si hipotetično situacijo, ko trener košarkarskega moštva zaradi slabe igre svojih varovancev vzame minuto odmora, kjer skupaj z igralci ugotavljajo, da sploh še niso dosegli koša. »Ja, seveda ga niste, ko pa nikoli niste niti vrgli na koš. Saj sploh niste imeli pogojev, da bi ga dosegli! Treba je metati, tudi kdaj zgrešiti, če želite dosegati koše in na koncu morda tudi zmagati!«

Če napotke iz namišljene minute odmora prevedemo na gospodarski teren in ga postavimo v kontekst gospodarske aktivnosti in številk o gospodarski rasti, potem je kaj hitro očitno, da so nakupi ljudi, podjetij, države in tudi tujcev odvisni od tega, kaj jim kot proizvajalci ponudimo na police in po kakšni ceni. Torej, najprej je treba proizvesti in ljudem sploh dati možnost, da izberejo in v sklepni fazi tudi kupijo. Povsem enako kot v košarki; najprej je treba metati na koš, šele od tega si lahko obetamo tudi kak zadetek in morda tudi končno zmago!

Število zadetih košev in zmaga sta cilja, parcialni in končni. Na tej točki pa pridemo do ključnega vprašanja, od katerega je odvisno, ali bo nekdo uspešen ali ne. Tako kot je uspeh košarkarskega moštva odvisen od kakovosti igralcev, recimo, da zanemarimo učinek dnevne forme, tako je uspešnost podjetja, s tem pa tudi gospodarskega procesa, odvisna od kakovosti njenih zaposlenih in kakovosti strojev, s katerimi zaposleni upravljajo. Vprašanje je, torej, kdo so tisti, ki jih lahko imenujemo možgani podjetja, kdo predstavlja srce podjetja, kdo so tisti, ki predstavljajo motor podjetja? Nadaljujemo lahko v smeri opremljenosti podjetja s stroji in podobno. Ustrezni odgovori na ta vprašanja so tista, od katerih so odvisne številke o potrošnji domačih in tujih kupcev.

Četudi so ljudje pri svojih nakupnih navadah nekonsistentni in tudi naivni, pa kupujejo tiste stvari, za katere mislijo, da jim bodo povišale kakovost življenja in ki si jih lahko privoščijo. Nakupi ljudi niso nekaj abstraktnega.

Zatorej, treba si je prizadevati biti boljši od konkurence, ustvarjalnejši in učinkovitejši. Podjetje, ki proizvaja kakovostne izdelke in jih prodaja po sprejemljivih cenah, bo kupce zlahka našlo povsod. V kolikor ima dobro zgrajene prodajne kanale po vsem svetu, tudi v tujini. Če je ob tem še stroškovno učinkovito, bo njegovo poslovanje uspešno. Podjetje, ki pa proizvaja slabo kakovostne izdelke oziroma jih, zaradi stroškovne neučinkovitosti, prodaja po visokih cenah, pa svojih izdelkov ne bo prodajalo. Ne doma in tudi v tujini ne. Torej, ne bo ne domače potrošnje niti »pozitivne bilance s tujino«. Ampak razlogi za slabe številke niso v prodaji. Ta je posledica. Neredko tudi slabe reklame. Razlog je v proizvodnji in iskanju novih trgov!

Dikcija, ki poudarja potrošnjo, leži v osrčju keynesianske ekonomske doktrine, ki v svoji čistini doktrini kot dejavnik gospodarskega uspeha izpostavlja potrošnjo, torej razdelitev in zapravljanje. Z njo je toliko narobe, kot je dejstvo, da se ne pogovarja o gospodarski rasti, kaj šele o krepitvi rasti, ampak o posledicah gospodarske aktivnosti. Govori o tem, kako se je ustvarjeno razdelilo. (Da se razumemo, potrošnja zagotovo vpliva na investicijska pričakovanja v podjetjih. Zagotovo daje podjetjem informacije tudi o tem, da je morda nastopil čas za povsem nove izdelke.) Neizbežna posledica takšnega prepričanja je obsežna in zapravljiva država, ki je v gospodarskem okolju močno prisotna predvsem s svojimi megalomanskimi projekti. Logika delovanja se zdi sila preprosta: če ne trošijo ljudje in podjetja, bo pa država. Ni pomembno kaj, samo da se troši! Mnogo tega smo do sedaj že lahko videli, a zdi se, da razen dolgov in sodnih pregonov bankrotiranih podjetij, ki so bila ves čas s strani države najbolj podpirana, kakšnih drugih učinkov ni bilo.

Pa vendar, to, kar se za keynesiance zdi kot rešitev problema, predstavlja nov problem. Državno trošenje namreč ni nič drugega, kot ustvarjanje proračunskega primanjkljaja in novega državnega dolga, ki ga ni mogoče drugače pokriti, kot pa z višjimi davki v prihodnje. To še posebej velja za tisto potrošnjo, ki nima narave donosnih investicij. Keynesianska država, ki se krepi iz potrošnega vidika BDPja, neizbežno trči ob problem, da ga ni zastonj kosila, ob prizadevanju za neproduktivne izdatke, pa tudi ob vprašanje dolgoročne vzdržnosti takšnega početja. Seveda pa ne smemo spregledati niti lobiranja in korupcije, ki ju »zapravljiva država« še kako privlači. Pa saj tudi oče tega, John Maynard Keynes, se je tega zavedal, ko je na vprašanje plačila »zapitka« cinično odgovoril, da smo na dolgi rok itak vsi mrtvi! Četudi dolgi rok ne zanima prav veliko pristašev zapravljive keynesianske države, pa so mnogi Grki lahko videli, da dolgi rok morda le ni toliko oddaljen, kot sugerira njegovo ime. Zdi se, da bomo kmalu tudi Slovenci lahko to spoznali.

Skratka, ko razpravljamo o številkah gospodarske aktivnosti, je treba biti natančen in se pogovarjati o vzrokih, ne o posledicah. To je še toliko pomembneje, v kolikor želimo na podlagi prebranih številk priti do predloga, kako jih izboljšati, ne pa državi dajati navideznih ukrepov za izboljšanje številk. Dolgi rok morda le ni toliko oddaljen, kot se zdi. Govorjenje o potrošnji je štetje mrtvih po bitki, medtem ko je pogovarjanje o proizvodnih dejavnikih postavitev strategije za novo bitko, po tem, ko je prejšnja že končana. Pomeni torej pogled naprej in samo ta je tisti, ki lahko stanje postavi na višjo (ali tudi nižjo) raven!

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Slovenija and tagged , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Če želimo prodajati, moramo proizvajati!

  1. Kar pa se tiče potrošnje, bi sam najraje videl, da bi se država nahajala povsem v ozadju, nikakor ne v ospredju!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s