Manj zakonov za manj birokracije

V času, ko se v Sloveniji še vedno srečujemo z upadanjem gospodarske aktivnosti, v drugem četrtletju leta za dodatnih 3,2 odstotka, in ko se tudi obeti ne zdijo najbolj svetleči, smo v medijih zasledili izjavo ministra za javno upravo, Senka Pličaniča, da bo javni sektor z manj zaposlenimi, tudi na občinski ravni, učinkovitejši. Ob tem je minister še dodal, da lahko ta tudi z manj zaposlenimi opravlja delo v enakem obsegu. Napovedal je še poenostavitev sistema javne uprave in celovito reformo javnih služb.

Delovanje države ne vključuje samo voljenih politikov, ampak tudi armade nevoljenih birokratov, ki so zaposleni po mnogih javnih uradih. Osnovno razlikovanje med politiki in birokrati, da prvi postavljajo pravila, medtem ko jih drugi zgolj izpolnjujejo, se v mnogih primerih zdi preveč preprosto in naivno, saj je meja med politično odločitvijo in izvedbo pogosto dokaj zabrisana, glede na to, da birokrati pogosto delajo mnogo več kot samo izpolnjujejo naloge. Birokracija tako ni samo instrument v luči izvajanja planov politike, ampak mnogo več. No, tudi politiki pogosto delajo mnogo več, kot samo postavljajo pravila.

Da so politiki in birokrati bolj koruptivni od drugih, je zgolj posledica njihove narave dela, ki jim korupcijo omogoča.

Vprašanje obsega javnega sektorja in števila zaposlenih birokratov je neizbežna posledica obsega zakonodaje. Več zakonodaje skoraj gotovo privede do večjega števila birokratov. Nekoliko posplošeno rečeno, vsak dodatni zakon ustvari potrebo po tistih, ki sprejemajo vloge, potem tudi potrebo po tistih, ki o njih odločajo in nenazadnje še potrebo po tistih, ki izvajajo nadzor nad spoštovanjem pravila.

A ker delovanje uradov ni usmerjeno v dobičkonosnost, saj tudi ne more biti, tudi delo birokratov ni usmerjeno v doseganje dobička. Delo uradov in birokratov je vedno povezano izključno s stroški. In to je tisto, kar povzroča en vir težav, s katerim se trenutno srečujemo v Sloveniji. Enega! S tem ko ljudem in podjetjem izdaja razne upravne dokumente in papirje, jim povzroča dodatne stroške pri izvajanju njihovih aktivnosti. In včasih so ti stroški bistveno višji od stroškov delovanja samih uradov. Torej, z zakoni se ne omejuje s samo ljudi in podjetij, ampak se dviguje tudi stroškovnik države.

Število zaposlenih v javnem sektorju pri nas iz leta v leto narašča in je po podatkih Ajpesa junija 2012 znašalo že kar 161.816 ljudi, oziroma 21% vseh zaposlenih. Po podatkih Statističnega urada je bila junija 2012 povprečna plača v zasebnem sektorju, ki je znašala 1367 evrov, skoraj 400 evrov nižja od povprečne plače v sektorju država (1753 evrov). Po podatkih Ajpesa je samo v juniju 2012 državna birokracija samo za plače birokratov porabila dobrih 287.5 milijona evrov, v kolikor rednim plačam dodamo še izredne in zaostale.

Povsem očitno je, da je stroške delovanja države možno znižati predvsem z zmanjšanjem obsega države, to pa z manj zakoni. Res je, da v času sodobnih telekomunikacijsko-informacijskih naprav tudi z informatizacijo, četudi se potreba po osebju ne odpravi. Seveda ne moremo od ljudi zahtevati, da se zaradi varčevanja države po dokumente odpravljajo v zelo oddaljene kraje. Takšna država ne bi izvajala servisa za ljudi, kar se zdi kot njeno primarno poslanstvo. Neučinkovitost birokracije pa ni nujno vedno posledica neuspešnega dela posameznih birokratov, ki zasedajo mesta posameznih uradov. Kot v svoji knjigi Bureaucracy poudari von Mises, so birokrati pogosto tudi sami ujetniki birokratskega okolja in žrtve sistema, v katerem živijo in katerega sestavni element so prav oni.

Ob upoštevanju vseh odpovednih rokov in odpravnin se na kratek rok zmanjšanje zaposlenih v javnem sektorju ne zdi kot ukrep za znižanje državnega stroškovnika. Celo več, močno bi ga dvignil in to v najbolj neugodnem času. Bolj smiselno se torej zdi odpuščanje na podlagi upokojitev. Za delovanje gospodarstva pa je toliko bolj pomembna poenostavitev postopkov in ukinitev vseh tistih postopkov, ki se zdijo kot nepotrebni. Četudi učinki takšne akcije prav tako niso takojšnji, pa se zdijo še kot najhitrejši.

V kolikor se bodo ministrove besede uresničile in bo Slovenija dejansko storila pomemben korak v smeri manjše države z manj omejitev in pravil, bo na dolgi rok to izjemno pozitivna posledica krize.

Advertisements
This entry was posted in Davki, Ekonomija, Slovenija, Trg dela and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

4 Responses to Manj zakonov za manj birokracije

  1. mitja vilar pravi:

    Zakaj pa naj bi dr. Pličanič znal urediti državno upravo? Jo je doslej uporabljal, ima projekte, razvoj, potrebuje strokovno podporo uvedbi inovacij? Zakaj torej pričakovati, da bo gospod dr. znal stvari, ki jih ne srečuje in mu ne predstavljao problem rešiti?
    Kar sodelujem z državno upravo ministrstvi za zdravje, promet, delo, zanjih 20 let je edino, kar velja, da za svoje strokovne odločitve ne nosijo nikakršne materialne ali kazenske odgovornosti.
    Stanje v državi je v prvi vrsti posledica amaterizma ključnih političnih liderjev ali morda celo njihovega egozima in v drugi vrsti sisitema delovanja državne uprave. To, da zgradijo veterno elektrarno do 20 metrov in potem izgubijo gradbeno dovoljenje, ni posledica neuspešnih investitorjev ampak sodelavcev dr. Pličaniča, ki so naredili takšno zakonodajo.
    To, da na Volovji rebri deset let ni mogočer narediti veternic enako. Da se je privbatiziralo največji študentskio servis v lasti ŠOU v Ljubljani, delalo pediatrijo, onkologijo, da se je zgodil Vegrad, SCT ni problem delavcev. Nekdanjih ministrov za pravosodje, javno upravo, gospodarstvo in delo.
    Malo tudi notranje zadeve.
    ne da bi dr. ministra kakorkoli zasmehoval, niti ščepec tega ampak ali ni to, kar delamo sedaj, kar smo delili zadnjih 10, 20 let eno samo bluzenje in upanje, da bodo ključni kadri znali zadeve urediti? Eno je, kar gospod Pličanič, Janša ali finančni minister želijo. Drugo, kar znajo narediti, tretje, kar jim bodo okoliščine dopuščale in čertrto, kar bo dejansko narejeno.
    Imamo natančno takšne uradnike in politike, kot si jih zaslužimo. Morda so še oni v rahlem plusu. kakšen izgleda povprečen državljan ali poslanec? Tričetrt ljudi ne zna ločevati odpadkov, voziti po avtocesti-prehitevalnem pasu ali na spletu podposati svoje mnene z imenom in priimkom. Ljudi je strah povedat, kaj misljo. Ne leta 1985. leta 2012.

    In natančno ti ljudje imajo svoje izbrance povsod, tudi v državni upravi. zame je temeljni problem stopnja funkcionane pismenosti ključnih kadrov ter strokovnost. Slovenija gre na realna tla. Vedno hitreje postajamo tisto, kar je Bora Đorđevič povedal leta 1992 in požel pljuvanje pri nas, Tudi sam sem na njegovo izjavo gledal s prezirom. Ampak problem je v tem, da mi”svakog dana u svakom pogledu” postajamo”bečki fijakeri”.
    In kaj naredi naša državna uprava, da bi pomagala nam priti tem? NIč. MI smo del EU. Jebat tiste, ki jih lahko. Torej domače. Gospd dr. Pličanič se trudi, moje spoštovanje do tega, nisem pa prepričan da ve, ne kaj doseči amapk predvsem kako doseči profesinalen odnos državnih uradnikov pa naj je to na Mninistrstvu za zdrave ali pa v uradu predsednika vlade. Da o ostalih niti ne govorim. akademska izobrazba in inteligenca nista v odvisnem razmerju. Torej še nihče, ki je magistriral, ni zato posal inteligenten.
    Državljani plačujemo amatersko in sampašno državno upravo. In moramo biti veseli, ker so pač v monopolnem položaju. In to je bistvo.
    Desnica in sindikati so rušili referendume. In sedanji ukrepi so trši, kot so bili predvideni tedaj.
    Kdo se torej iz koga norčuje? Brez zamere, če liderji niso vedeli za te posledice, naj se pač ukvarjajo s stvarmi, ki jih poznajo. Če pa so, je pa to šolski primer slovenske natalitete. Slabše kot je za drugem boljše je zame.
    Glede birokratov: veliko jih dela tudi odlično. Veliko jih je potrebnih. A pretežen del iz naravosovnih, ne družboslovnih smeri.
    Mitja Vilar

  2. Mrkojama pravi:

    Ko prebiraš in poslušaš kaj počne združba trgovca z orožjem in kaj počne Cerkev, čeprav že misliš, da že vse veš in da nekje vendarle so neke meje tem njihovim nagnusnostim, si ponovno presenečen saj je nagnusnost še večja in večja!
    Je Neskončna!

    Najbolj pomembno pa je nekaj:
    Dokler slovenski državljani ne bomo sposobni lustrirati PM J. Janše, Slovenija nima šans za gospodarsko in politično kredibilnost! Janša ne le da kvari etične standarde v državi, s svojo zgodovino vojnega dobičkarja in koruptivneža kroji “krajevne navade”, ki nas uvrščajo v najbolj nagraužne koruptivne države tretjega sveta!

  3. Pingback: Potrebujemo bolje plačanega in motiviranega birokrata, ki bo delal več : Jinov svet

  4. Pingback: Potrebujemo bolje plačanega in motiviranega birokrata, ki bo delal več | Jinov svet

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s