Patentna vojna

V času, ko se pri nas zgodbe okrog delovanja podjetij vse prepogosto nanašajo na korupcijo in izčrpavanje podjetij, pa se na drugem koncu sveta med Applom in Samsungom odvija spopad za zaščito lastninskih pravic. Sodišče v San Joseju je 24. avgusta letos razsodilo, da je korejski Samsung kršil patentne pravice ameriškega Appla in podjetju naložilo plačilo odškodnine v višini 1.05 milijarde dolarjev. Četudi so pritožbe na razsodbo že napovedane, pa vendar je razsodba dvignila ogromno prahu.

Če je verjeti zgodovini, potem patenti datirajo v leto 500 pred našim štetjem, ti začetki pa bi naj bili povezani s takrat grškim mestom Sybaris. Kot v knjigi The Rise of The Western World pravita North in Thomas, bi naj v Angiliji od začetkov štirinajstega stoletja dalje, tako kot je to v veljavi še danes, lastniku patenta podelila monopolno pravico za proizvodnjo in prodajo izdelka, ki je bil naveden v tako imenovani patentni listini. Monopol se je nanašal na omejeno časovno obdobje. Ena prvih različic sodobne patentne zakonodaje bi naj bila povezana z Beneško republiko v petnajstem stoletju. V obeh primerih si je monopol nad izdajanjem patentov, kakopak, pridržala država.

A kakšen je sploh smisel zaščite patentov? Za delovanje podjetij velik. Ogromen! Patent pripozna, kdo je kaj naredil, to pa je tudi podlaga za monetizacijo same iznajdbe. Napačno je reči, da patentni urad, ali država, izumitelju dodeli pravico. Ne, ne dodeli je, pripozna jo in jo evidentira. Na tak način patenti služijo kot spodbuda za inovativnost ter gospodarski razvoj. Ja, kdo sploh bi se šel raziskovanja in inoviranja, v kolikor bi mu že prvi kupec izdelka stvar premontiral, morda uspel najti cenejšega proizvajalca in isti izdelek ceneje prodajal pod svojim imenom!?

Seveda so tudi tukaj izjeme. Reči, da nihče ne sme proizvajati zdravila v obliki tablete, ali pa, da na štiri kolesa nikomur ni dovoljeno postaviti šasije in karoserije, vse skupaj pa opremiti z udobnimi sedeži in volanom, da bi se lahko peljali in podobno, seveda ne gre. Seveda, vse dokler se ne pogovarjamo, kakšna konkretno naj bo oblika tablete ali avtomobila. Vprašanje etike je tudi, ali bi bilo zdravniku dovoljeno patentirati postopek operacije na odprtem srcu, ki bi dajala nadpovprečno dobre rezultate. Težko si je tudi zamisliti primer, ko bi posamezen športnik patentiral svoj izviren način izvedbe strela na gol, ali pa, ko profesorjem na fakultetah ne bi bilo dovoljeno opravljati pisnega preverjanja znanja.

Okrog patentov pa ne smemo spregledati še enega pomembnega dejstva, ki je skrito v besedah slavnega fizika, Isaaca Newtna, in sicer, »Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov!« Kaj pravi misel, je to, da se znanje v času nadgrajuje, pri čemer nova dognanja skušajo izpopolniti stara. Današnje inovacije gradijo na osnovi, ki jim jo dajejo trenutni dosežki. V luči patentne zaščite je seveda težko izključiti prispevke vseh predhodnikov, ki so izumitelju bodisi dali osnovna vedenja o neki stvari, kot tudi prispevek, ki ga lahko ima tako preprosta stvar, kot je sprehod po kakšni od svetovnih prestolnic, sprehod po vasi, vožnja z vlakom ali pogovor z naključnim sprehajalcem v mestnem parku. Ljudje iščejo inspiracijo za svoja dejanja povsod, neredko pride tudi sama od sebe, ko bi najmanj pričakovali, kot nas uči zgodba Arhimedove »eureke«; zmagoslavnega klica za iznajdbo in rešitev problema. A potrebe po patentih to nikakor ne znižuje.

Patenti so postavljeni v samo središče kapitalističnega sveta in pomenijo eno glavnih spodbud za ustvarjalno delovanje. Kot takšni zadevajo področje prava, ekonomski vidik, ki je za ljudi najpomembnejši, in vse ostale koristi, pa izhajajo iz njega. Oziroma, naj bi izhajale. Nikakor ne moremo reči, da patenti zagotavljajo inovativnost in blaginjo ljudi. Seveda si lahko želimo, da bi se patenti učinkovito uporabljali za koristi ljudi, a od lastnika patentov tega ne moremo zahtevati. Pa vendar, v tržnem okolju se tudi pravni vidik nagiba k ekonomski učinkovitosti in veliko patentov ljudem tudi dejansko prinaša ogromne koristi.

Četudi se za lastnika in inovativna podjetja patenti zdijo zelo dobra stvar, pa se konkurentom zdijo kot slabi in nazadnjaški. Povsem razumljivo, vsi bi želeli koristiti koristi, nihče pa ne bi bil pripravljen kriti stroškov. V tej »zmešnjavi« ne sme biti pomembno, v katero skupino kdo sodi, da bi dojeli, da patenti ščitijo lastnino nekoga, zaradi česar so dobri in potrebni. V kolikor bi bilo pomembno, bi kraja dokaj hitro lahko postala standard, kar pa se ne zdi kot korak v smer krepitve gospodarske aktivnosti.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Razno and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s