Ko država bankrotira

Čeprav je za marsikoga 25 milijonov ogromna številka, pa je bilo toliko zelencev razlog za bankrot srednjeameriške države Belize. Gospodarstvo, ki na leto ustvari približno za 1,6 milijarde dolarjev blaga in storitev, ima dolga za 543,8 milijonov dolarjev dolga, bankrot pa je posledica neplačila 25 milijonov obresti. Ob izdaji obveznice se je država zavezala za plačilo 8,5% obresti. Upniki državi namreč niso bili pripravljeni odpisati 45% dolga oziroma podaljšanja dobe odplačila za naslednjih 15 let. (WSJ, Bloomberg)

Kot je za Bloomberg izjavil njihov finančni minister, Joseph Wright, »četudi bi bilo možno, da bi uredili kratkoročno financiranje države, pa s tem ne bi rešili dolgoročnega problema, ob tem pa bi investitorje zavajali, da je fiskalna slika države lepša, kot je v resnici.« Vzdržnost dolga je v Belizeju problematična! In kje drugje tudi.

Zanimiv je mit, da država ne more propasti in da so njene obveznice netvegani vrednostni papirji, ki ga je zgodovina na vsake toliko časa povsem ovrgla. Kriza v Argentini v letih 1999-2002 je privedla do 75 odstotnega odpisa dolgov. V Grčiji se omenja številka, višja od 50%. Na straneh wikipedije je naveden seznam še mnogih drugih bankrotiranih držav od leta 1300 naprej. Med leti 1500 in 1900 bi naj Francija bankrotirala kar osemkrat, Španija pa med leti 1500 in 1900 kar trinajstkrat!

V luči tega mita so tudi državniki svoje proračune že kar nastavili na večne primanjkljaje, vse dokler se niso ulovili v zanko nezmožnosti odplačila. Ja, kaj pa smo pri nas počenjali ves ta čas: zadolževali smo se! Podobno kot tudi vsi ostali. Razen Skandinavcev, kjer se po nemškem principu zdi, da se zavedajo, da visoko trošenje pač zahteva visoke davke.

Še najmanj smo se zadolževali v času Janševe vlade. Četudi so to bili časi, ko je gospodarski razcvet dosegel svoj vrh, pa so slovenske številke iz tega časa ugodnejše od povprečja držav EU ali evro-območja.

V nasprotju s posameznimi podjetji ne obstaja praksa, ko bi bankrot države pomenil tudi njeno likvidacijo. To vsekakor mehča moč palice, kot sredstva za discipliniranje državnih politikov pri njihovih odločitvah o trošenju. Čeprav bankrot države pomeni bankrot državne blagajne in odpis dela njenih dolgov, pa niti realni sektor, tj. podjetja, ne more ubežati nižji kredibilnosti in višjim pribitkom. No, v kolikor se država ne znajde na črni listi, ko ji nihče več ne želi posojati denarja! V nasprotju s tem se je Rusija po krizi iz leta 1998 dokaj hitro vrnila na mednarodne finančne trge. Prav tako tudi Argentina.

(Slovenska) država pa ne dolguje le tujim investitorjem, ampak tudi domačim. In odpis dolgov bi povzročil dodatne odpise pri slovenskih bankah, ki »hranijo« državni dolg. Četudi je velik del dolga bil namenjen za poplačilo dolgov, ki so jih banke odpisale drugim dolžnikom, pa bi to pomenil dodaten udarec, ki bi banke skoraj gotovo spravil na kolena. Preko padca domačega bančnega sistema, še posebej, če se razvije v kreditni krč, je dokaj pričakovana posledica bankrota tudi padec ustvarjene vrednosti.

Kako bi se odzvala tuja podjetja, ki so prisotna v nekem bankrotiranem okolju, je odvisno predvsem od makroekonomskih pogojev države. Danes, ko si mnoge države prizadevajo za tuje investicije, še posebej v industrijo, se ne zdi ravno, da bi Slovenija v rokavu imela kakšnega skritega aduta. Pri nas ni nafte ali kakšnih drugih naravnih bogastev, ki bi bila privlačna za tuje investitorje, niti Slovenija ni kakšno veliko tržišče ali regionalni center.

V čemer je Slovenija drugačna od mnogih drugih držav, je prisotnost v evro-območju. Bankrot države, v kolikor ne bi pomenil tudi izključitve iz evra, zagotovo ne bi privedel do finančne krize, kar je bila posledica praviloma vseh drugih bankrotov, ki so se končali v izjemnih devalvacijah domačih valut. A to je zgolj majhna tolažba, kajti jakost problema finančne krize se kaže preko bančne krize, kar pa bi zagotovo bila posledica slovenskega bankrota.

Skratka, bankrot Slovenije, četudi je del evro-območja, bi lahko slabo gospodarsko sliko še bistveno poslabšal. No, do podobnega učinka lahko pridemo, v kolikor brez bankrota države pridemo do bankrota bančnega sistema.

Advertisements
This entry was posted in Davki, Ekonomija, Finance, Slovenija, Svet and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Ko država bankrotira

  1. varcevanje pravi:

    Seveda bi bilo tako. Bankrot beseda namrec izvira iz “banka rota”,kar pomeni zlomljena banka ne drzava 😉

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s