Brezposelnost mladih: kaj pravi teorija

Podatki kažejo, da je kot po pravilu brezposelnost mladih, torej oseb, mlajših od 25 let, dober dvakratnik siceršnje ravni brezposelnosti. Poglejmo številke, po podatkih Eurostata za april 2012 je znašala raven brezposelnosti v celotni Evropski uniji 10.4 odstotka, medtem ko je bilo v tem istem času brezposelnih 22.7 odstotka mladih. Podatki za Luksemburg kažejo disproporc za mlade, saj je bilo ob vsega 5.2 odstotni brezposelnosti brezposelnih med mladimi kar 23 odstotkov. Podatki za Slovenijo kažejo, da je bila ob 8.1 odstotni splošni ravni brezposelnosti ta med mladimi 15.6 odstotkov. Nekako v trendu. Ena redkih izjem je Nemčija s splošno stopnjo brezposelnosti na ravni 5.3 odstotkov ob 8 odstotni stopnji brezposelnosti mladih. Ostali podatki so v tabeli. Zdi se, da mladi preprosto delijo usodo domačega trga dela. Sicer ta zbirna analiza v popolnosti prezira regionalna dogajanja v okviru posameznih držav. Te bi bilo smiselno upoštevati, saj so lahko razlike med posameznimi regijami celo večje od razlik med posameznimi državami.

Torej, kaj uporabnega bi bilo možno potegniti iz ekonomske teorije? Teorije, ki je bila leta 2010 v podobi Dala Mortensena, Chrisa Pissaridesa in Petra Diamonda nagrajena s spominsko Nobelovo nagrado.

Prvi nauk pravi, da ni univerzalnih odgovorov, celoten koncept delovanja trga dela pa je bolj kot ne povezan z reševanjem informacijske zanke, ki je rezultat nepopolnosti informacij. Ja, posamezniki smo si med seboj različni, in to ne samo na videz, tudi po sposobnostih. V tej igri med podjetji na eni strani in iskalci na drugi, je cilj posameznika prepričati partnerja za mizo, da je on sam prava izbira.

Razen konkurence to naj ne bi bil večji izziv, v kolikor gre za opravljanje standardiziranih del, kjer drugačnost nima večjega vpliva. V tem primeru se celoten izbor bolj kot ne zreducira na velikost plače, ki pa je tudi praviloma (sindikalno) določena. Če so takšna prosta mesta na voljo, ostaja edino vprašanje, ali je za posameznika velikost plače dovolj visoka. Takšna, manj zahtevna dela so se za mlade izkazala za ta prava, prvenstveno zaradi njihovih nižjih finančnih zahtev in njihove mobilnosti.

Ko sposobnosti postanejo pomembne, to poveča zahtevnost procesa izbire, in pridoda k pomenu iskanja informacij in oblikovanju pričakovanj. Ne gre spregledati, da je osrednji del teorije iskanja zaposlitve dejansko zgrajen okrog analize razporeditve proizvodnih dejavnikov v gospodarstvu, ob prisotnosti nepopolnih informacij. Torej, v kolikor so pričakovanja o ustreznosti kandidata (in delovnega mesta, na drugi strani) pozitivna, bo to pomenilo podpis pogodbe. Zelo verjetno bo ta sprva začasna, poskusna doba pa bi naj (vsaj deloma) potrdila ali zavrgla ustreznost začetnih pričakovanj.

Tukaj pa nastopi prva slabost mladih. Že v osnovi je oblikovanje pričakovanj zahtevna naloga, pri mladih, ki, razen formalnih spričeval in praviloma neopazljivih potencialov, nimajo kaj dosti za pokazati, pa še toliko zahtevnejša. Dilema: a naj Barcelona plača za prestop Neymarja 50-60 milijonov evrov? Fant je sicer mlad in obetaven, a cena… Dajmo še malo počakat, da vidimo, če je iz pravega testa. In podobno je tudi tukaj. Dodatnega olja na žerjavico doliva še delovna zakonodaja, ki zaposlene že v osnovi postavlja v zelo »privilegiran« položaj. Pomen neugodne zakonodaje je še izrazitejše v okolju z nižjo dinamiko odpiranja novih delovnih mest. Ob vsem tem ostaja mladim na voljo možna strategija, za presekat to pat pozicijo, in sicer začasno znižanje standarda in iskanje slabše plačane službe. To bi naj povečalo nabor potencialnih zaposlitev in hkrati omogočilo nadaljevanje iskanja »boljše« službe ob delu. V kolikor podjetje samo nima visokih stroškov z rekrutiranjem, bi takšno iskanje lahko služilo svojemu namenu, v nasprotnem pa bi lahko visoki stroški podjetje odvračali od zaposlitve »predobrega«, vendar le začasnega kadra.

Vsaka izguba še ne pomeni zapiranja delovnih mest, čeprav lahko temu pošteno utre pot. V kolikor so stroški zaprtja in kasnejšega ponovnega odprtja delovnega mesta, ko se razmere izboljšajo, višji od trenutne izgube, je smiselno nadaljevati z delom. V tem kontekstu se na delovno mesto gleda v luči »call opcije«. To je tudi eden izmed razlogov za poslovanje podjetij z izgubo. Seveda to ne velja v primeru sistemske izgube. Prenehanje takšnega delovnega mesta je samo vprašanje časa. Poslovanja z izgubo je več v kriznih časih. Čeprav bi nemara pomislili, da je ključna težava v zapiranju obstoječih delovnih mest, pa teorija išče še izrazitejši dejavnik v znižani stopnji odpiranja novih delovnih mest.

Če izpostavim še nekaj kanalov samega iskanja, ki izhajajo iz teorije. Za brezposelno osebo bi bilo najenostavneje, če bi imela zmožnost pridobiti in proučiti vse podatke o prostih delovnih mestih. Seveda je to le neuresničljiv ideal, prvenstveno zaradi dinamike odpiranja/zapiranja delovnih mest, časovne omejitve in stroškov iskanja. Vse troje kliče po strateški usmeritvi iskanja. Skratka, odgovoriti si, koliko in kje iskati.

Prva logična izbira je gotovo oglasna deska Zavoda za zaposlovanje. Dobra lastnost Zavoda je zbir širokega spektra prostih delovnih mest na enem mestu. To je dobro, saj niža stroške iskanja. A Zavod naj pomeni le enega izmed kanalov iskanja, nikakor ne edinega, saj bi morebitno izključno osredotočanje na njegov spekter lahko delovalo kontra-produktivno. T.i. učinek gneče, ko vsi iščejo na enem mestu, namreč vsakemu iskalcu zniža verjetnost, da bo našel prosto delovno mesto. Tako je smiselno v iskanje vključiti še druge kanale.

Eden izmed teh naj bo uporaba lastnega družbenega omrežja oziroma z drugo besedo poznanstev. Kako naj vem, da je kandidat »ta pravi«? V iskanju odgovora se v podjetjih radi zanašajo na priporočila tistih, ki jih poznajo. Papirji in kvalifikacije same že dolgo ne dajejo več relevantnih podatkov o posamezniku, ki jih je tako težje dobiti in še težje preveriti. Čeprav imamo največ stika s tako imenovanimi močnimi povezavami, se zdijo potencialno bolj koristne t.i. šibke povezave. Torej povezave z ne-najbližjimi osebami. Prvič, ker jih je več, in drugič, ker se vrednost močnih povezav dokaj hitro izkristalizira. Sicer velja opomba, da se lahko zanašanje na pomoč bližnjih izkaže za pozitivno, se pa zna zgoditi, da to ne bo zadovoljujoče za tiste bolj ambiciozne. Delovno mesto in plača sicer postaneta lažje zagotovljeni, zna pa se zgoditi, da bo ta nižja, kot bi jo bilo možno dobiti z aktivnim iskanjem.

Kaj reči za konec? Eden najpomembnejših elementov vsake teorije, je nabor omejujočih predpostavk, ki so lahko bolj ali manj skladne z realnostjo. Pa vendar, še tako nesmiselna predpostavka ne spremeni bistva postavljanja teorije, ki je, da tudi z njeno pomočjo izpopolnimo lastno poznavanje določenega področja, kar bi naj vodilo k lažji in boljši izbiri. In da ne pozabim, teorija tudi pravi, da zmeraj obstaja neničelna verjetnost, da nekje čaka priložnost tudi zate.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Razno, Slovenija, Trg dela and tagged , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Brezposelnost mladih: kaj pravi teorija

  1. Mrkojama pravi:

    In zdaj bo zaradi te znanosti tukaj kaj več mladih zaposlenih?? Daj maestro taki kot vi ste to deželo zafurali za vsaj 100 let. Naj vam bo ob vaši zadnji uri Bog milosten to boste še kako potrebovali.

    • Strinjanje ali nestrinjanje z mnenjem nekoga je stvar tega, kar nekdo misli, da je prav in kaj narobe. S tem ni nič narobe. Celo več, je dobro in zaželeno. Nestrinjanje z nekom naj bo osnova za kritiko, ki se morda razvije v razpravo, nikakor pa ni razloga, da postane osnova za razne ad hoc napade na nekoga.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s