Ali se obdobje debelih krav na Kitajskem izteka?

Kitajska je ponovno v središču ekonomskega dogajanja; a tokrat ne na način, kot smo ga bili vajeni do sedaj. Po tem, ko je avgustovski indeks kitajske proizvodnje, ki ga objavlja angleška HSBC, padel na devetmesečno dno (47.8) (WSJ, Bloomberg, Reuters), se lahko vprašamo, ali morda kitajski proizvodnji pojema sapa.

Vrednosti indeksa, nižje od 50, pomenijo krčenje proizvodne aktivnosti glede na predhodni mesec, medtem ko višje vrednosti pomenijo rast glede na predhodni mesec. Vrednost indeksa se že deseti mesec zapovrstjo nahaja v negativni coni. Še julija je znašal 49.3.

Kaj sledi? Nadaljnji padec? Morda! Zhang Hongxia, direktor največjega kitajskega tekstilnega podjetja, je za Wall Street Journal zelo slikovito izjavil, »da se Kitajska nahaja na začetku zelo surove zime!« Zaloge se nahajajo na zelo visokih ravneh, znižujejo se nova naročila, nižji je dotok novih tujih investicij, povečali so se kapitalski odlivi iz Kitajske.

V kolikor vsi ti dogodki dejansko nakazujejo, da se izjemna pričakovanja o kitajski gospodarski rasti počasi ohlajajo, in je kitajski balon resnično tik pred tem, da se razpoči, potem lahko pričakujemo nadaljnje zapiranje kitajskih podjetij in rast brezposelnosti. Skratka, če na Zahodu ni povpraševanja, pri Kitajcih ni proizvodnje. In dno se še nikakor ne zdi doseženo. Vprašanje je, kakšen bo odziv Komunistične partije in kakšen bo odziv ljudi. Čas hitre gospodarske rasti je dvignil pričakovanja mnogih Kitajcev, ki se bodo gotovo težko sprijaznili s tem, da se lepi časi utegnejo za nek čas izteči.

Vprašanje je tudi, kolikšen delež kitajskih prevelikih pričakovanj se bo preselil v njihove banke in druge finančne inštitucije, ki so prav tako zelo cvetela v obdobju rasti. Investicije, ki ne prinašajo dohodkov, zagotovo ne bodo poplačane, in banke, v kolikor so financirale te projekte, bodo morale velik del tega odpisati. A mnogi znajo povedati, da takšnih investicij ni bilo malo. Tudi prazna mesta duhov ne prinašajo denarja. Eno takšnih je mesto Ordos, največje kitajsko mesto duhov. Mnogi Kitajci, ki so investirali v nepremičnine, so že zdavnaj izgubili večino svojega denarja.

Kitajski udarec že vpliva tudi na sosednji Tajvan, Japonsko in Južno Korejo, od koder mnoga kitajska podjetja uvažajo tehnične dele za svoje izdelke, ki jih potem razpošiljajo po vsem svetu.

Kaj nas uči zgodovina? Zagon, ki so ga japonska podjetja dobila ob začetku dobe robotike v 1980ih in obilna pričakovanja investitorjev, niso trajala prav dolgo. Ne pozabimo, da so bili investitorji na vrhuncu japonskega buma, decembra 1989, za enoto dobička v povprečju pripravljeni plačati 70 enot denarja, za posamezna podjetja celo preko 200! Ko so se vsa ta pričakovanja izkazala za pretirana, so mnoga japonska podjetja enostavno začela izkoriščati nizko ceno delovne sile, ki jo je ponujala »soseščina«. »Ohladitev« Japonske v letu 1991 je roketirala Tajsko, Indonezijo in Malezijo, tudi Kitajsko. V prvi polovici 1990ih let so se cene delnic na omenjenih trgih dvignile za enormnih 300-500 odstotkov! Gospodarstvo v teh državah je cvetelo. Vse to se je obrnilo na glavo v letih 1996 in 1997, kar je rezultiralo v azijski krizi leta 1997. Kljub padcu so vse te države ostale (solidno) razvite. To pa se utegne zgoditi tudi Kitajski. Vprašanje pa je, kje utegnejo nastati nova hitro-rastoča tržišča? Je torej nastopil čas za Afriko?

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Svet and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s