Ekskluzivno: Intervju z Johnom Cochranom, profesorjem financ na Booth School, poslovni šoli na Univerzi v Chicagu, o finančni krizi in reševanju evra. »To, čemur vlade pravijo »varčevanje«, so presenetljivo visoki davki…«

John Cochrane je AQR Capital Management profesor financ na Booth School, poslovni šoli Univerze v Chicagu. Je avtor knjige Asset Pricing. E-razpravo z Johnom Cochranom sta pripravila in uredila Matjaž in Matej Steinbacher.

MS: Gospod Cochrane, ko imamo na eni strani Nemčijo s svojo trdno zavezo k stabilnemu denarju, na drugi pa Grčijo, katere država blaginje je trdno zgrajena na inflaciji. Ali lahko imajo države, ki se zdijo kot takšna principielna nasprotja, skupno valuto?

JC: Da! Pri valutah ni nikakršne magije. Grška socialna – in tudi hiper-regulirana in skorumpirana – država tudi ob pojavu trajnejše inflacije nikakor ne bo rešena. Povsem različne države lahko pri valutah uporabljajo isto mero vrednosti, tako kot lahko nemški smoking in grške kopalke izmerimo z enakim metrom. Vse, kar potrebujete, je nekaj povsem preprostega, to pa je tisto, na čemer bi naj bil zgrajen evro. A ko se grške obljube ponovno izkažejo za prazne, mora njen dolg bankrotirati, njena potrošnja, ki ni vzdržna, pa se mora znižati. Ne pa, da isti rezultat dosežemo na prikrit način preko razvrednotenja valute.

Lahko imate denarno unijo, ne da bi imeli fiskalno unijo. A državam, podobno kot podjetjem, je treba dovoliti, da bankrotirajo, v kolikor niso zmožne poplačati svojih dolgov. V kolikor imate denarno unijo, državam pa ne dovolite bankrotirati, potem imate v bistvu inflacijsko unijo. Nisem prepričan, da je denarna unija skupaj z davčno unijo prava pot za Evropo, vsaj dokler Bruslju ni mogoče zaupati, da upravlja z vašimi davčnimi vprašanji. To bi pomenilo neposredne volitve z mnogo večjo mero odgovornosti.

MS: Kaj bi grški izstop iz evra pomenil za druge države evra in kaj za Grčijo? Glede na to, da grška zunanja trgovina z evroobmočjem dosega približno 10% grškega BDPja, iz ekonomskega gledišča Grčija ni kaj prida navezana na evro-območje.

JC: Za Grčijo bi to bila katastrofa. Grčija mora to trgovinsko številko z evro-območjem vsekakor izboljšati. Izstop bi pomenil tudi kapitalske kontrole; ljudje torej ne bi mogli dvigovati ali nalagati svojega denarja. Tudi za druge države bi izstop Grčije pomenil katastrofo. V kolikor Grčija odide, to pomeni, da vse svoje prebivalce oropa za njihove evro depozite in jih nadomesti z razvrednotenimi drahmami. Ko bodo ljudje v Španiji in Italiji videli tak scenarij, bodo iz bank gotovo dvignili vsak tazadnji cent. No, tistih nekaj posameznikov, ki tega še niso storili.

MS: Omenili ste Španijo in Italijo. Nobena izmed njiju niti približno ne izgleda kot Grčija; obe sta veliki državi in trgovinsko zelo tesno navezani na evro-območje.

JC: Izstop iz evra bi za obe pomenil še toliko večjo katastrofo. Ti dve državi sta precej veliki, tako da je ideja, da bo Nemčija preprosto prišla in poravnala njune dolgove, brezupna. Državi morata bankrotirati, evro pa mora njune dolgove poravnati inflacijsko. Druga možnost je, da se državi hitro liberalizirata, s tem spodbudita gospodarsko rast in sami odplačata svoje dolgove. Upam, da se bodo odločili za to drugo alternativo.

MS: Mnogi pravijo, da so varčevalni ukrepi napačna izbira za pot iz krize. Kaj bi tem kritikom dejali vi?

JC: Rekel bi jim, da so pravilna pot. Ampak beseda »varčevalni ukrepi« se je strašno zlorabila. To, čemur vlade pravijo »varčevanje«, so presenetljivo visoki davki, ki še posebej ciljajo na vsakogar, ki bi bil toliko predrzen, da bi odprl novo podjetje ali zaposlil novega človeka. Ko storite kaj takšnega, nihče več ne bo pripravljen odpirati novih podjetij ali na novo zaposlovati. Glede na to, da so na vidiku novi davki na premoženje in lastnino, se bodo ljudje z vsem, kar bodo lahko vzeli s seboj, začenjali premikati proti mejam. To je zanesljiv način za uničenje gospodarstva. Kakšnih resnejših rezov v državno potrošnjo še nismo videli. A Južnoevropske države nujno potrebujejo reforme. Le tako bodo lahko začele rasti in odplačevati svoje dolgove brez uvajanja novih davkov, ki njihove goske, ki nosijo zlata jajca, pošiljajo na pot v Švico.

MS: Pri reševanju krize se v Evropi vse dela zelo na glas, ne nujno tudi transparentno, ampak po začetnem padcu tečaja dolarja se zdi, da menjalni tečaj ne sledi najnovejšim evropskim zmešnjavam. Kak komentar o tem?

JC: Tudi mi utegnemo biti v povsem enakem neredu, kot ste vi, le da stvari počnemo manj hrupno.

MS: Živimo v času, ko je velik del zavarovanj bančnih kreditov dan v obliki delnic. Bi morebiti lahko sklepali, da je FED spremenil svojo politiko in z enim očesom opazuje tudi minimalno vrednost indeksa Dow Jones?

JC: Vse dokler FED ne kupuje delnic, s čimer bi spodbujal rast cen delnic in dokler so obrestne mere prilepljene na ničlo, ne vidim dokaza za takšno garantiranje cen delnic. Morda bi FED želel početi kaj takšnega, ampak, dokler ne kupujejo delnic, glede tega ne morejo storiti ničesar.

MS: G. Cochrane, ste eden izmed podpisnikov Romney-Ryanovega ekonomskega programa, ki se bo na ameriških volitvah zoperstavil programu Baracka Obame. Kaj lahko pričakujemo od novembrskih volitev v smislu ekonomije?

JC: Upam, da bomo imeli kampanjo, ki bo osredotočena na jasno izbiro za to državo: ali bomo počasi-rastoča država z obsežno administracijo, ki nas bo vodila v propad, ali pa hitro-rastoča, inovativna in napredna družba. Republikanci si morajo glede tega razjasniti svoje poglede; zaenkrat se ukvarjajo z vprašanjem, kako se zoperstaviti Kitajski, kar se mi zdi žalostno. Počakajmo, torej, da vidimo, ali lahko besedo »pričakujem« nekoliko nadgradimo v besedo »upam«.

MS: Za konec. Vaša knjiga Asset Pricing že nekaj časa velja za obvezno čtivo na kateremkoli doktorskem študiju financ. Kaj bi vključili vanjo v naslednji izdaji?

JC: Hvala za kompliment. Knjiga potrebuje veliko. Obstaja veliko stvari, za katere že sedaj vem, kako jih narediti bolje. Predvsem bo vsebovala teorijo portfeljev. Ampak trenutno imam toliko drugih projektov, ki se jih je treba lotiti prednostno. Življenje je prekratko. 

Advertisements
This entry was posted in Davki, Ekonomija, EU, Finance, Svet and tagged , , , , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s