Kje smo ga Slovenci zagamali?

Donosi na slovenske obveznice dosegli nove rekorde! Slovenija naslednja v vrsti za pomoč! Od blišča do bede slovenskih gradbenih podjetij! NKBM prodaja Zavarovalnico Maribor! NLB potrebuje nove milijarde. Sloveniji znižana bonitetna ocena, obeti negativni.

Ti in podobni naslovi so v zadnjem času tako v domačih in tujih medijih najpogosteje opisovali Slovenijo. Moramo se strinjati, Sloveniji ne prinašajo ravno pozitivne reklame. A poglejmo, kje smo ga tako zgrešili, da smo se v tako kratkem času znašli povsem na dnu? Mogoče ugotovimo, kaj nas bo spravilo ven.

Podjetja! Pregled gospodarskega stanja je vsekakor treba začeti pri podjetjih. Podjetja so tista, kjer se »ustvarjajo« gospodarske številke in zaposlujejo ljudje. Organiziranost in delovanje podjetij v okolju kažeta na to, kakšna je v okolju gospodarska aktivnost, kakšna je njihova inovativnost in uspešnost. Vse ostalo so posledice, ki izhajajo iz delovanja podjetij.

V Sloveniji kriza sovpada z obdobjem menedžerskih prevzemov, mnogi od katerih so bili sproženi v času borznega buma, torej po visokih cenah. Groza, bi lahko rekli! Še toliko bolj, ker te menedžerske akcije ves čas zelo bremenijo podjetja, ki so, ob vsem tem, že itak slabo konkurenčna in slabo inovativna. Iz slabega stanja so mnoga šla še na slabše! Očitno se v podjetjih na napačnih mestih nahajajo napačni posamezniki, ki so v želji postati lastnik, spravili mnoga slovenska podjetja na kolena! Kakšna je krivda države pri tem, je težko reči. Po občutku bi rekel, da nikakor ne majhna! V vsakem primeru je kriza izpostavila na mnoge strukturne probleme slovenskega gospodarstva, ki so vse preveč odvisna od tujih naročil. Kriza bi podjetnikom morala dati signal v smeri povišanja odgovornega delovanja, tj. predvsem rasti inovativnosti, iskanja novih izdelkov in storitev, iskanja novih trgov, menedžiranja tveganja in podobnega.

Finančni holdingi. Po poročanju Banke Slovenije se je v letu 2011 najbolj povečala izpostavljenost velikih domačih bank do finančnih holdingov. V oči bode podatek, da je ob že itak nezadostnem zavarovanju teh kreditov pa pokritost z delnicami znašala kar 45%! Hm, kako naivno, ob dejstvu, da so bili mnogi prevzemi narejeni v času izjemno visokih borznih cen, ki so se od takrat več kot razpolovile. A kaj dati za zavarovanje, ko so delnice lastnega podjetja vse, kar je! Zagotovo so holdingi bistveno prispevali k padcu naših bank, a zdi se, da mnogo bolj pri padcu samih podjetij.

Banke. Reševanje bank se je pokazalo kot ključno pri padcu Irske in Cipra, nedelujoč bančni sistem pa se tudi sicer zdi kot osrednji promotor krize. A na Irskem je delež bančne aktive v BDP presegal 800%, še nekoliko višji pa je bil na Cipru! S 137 odstotnim deležem v BDP sodi slovenski bančni sektor med nerazvite v EU in državah z evrom, kjer povprečje presega 300%. Ob nerazvitosti bančnega sektorja je težko reči, da lahko sanacija slovenskih bank potopi državo na enak način, kot se je to zgodilo na Irskem. Ne more!

Pokojnine? Res je, Slovenci se upokojujemo prej kot drugi. A res je tudi, da so mnogo prej tudi začeli z delom. Starejši niso študirali, kot je to današnji standard. Slabša izobrazbena struktura zaposlenih na drugi strani pomeni zgodnejše zaposlovanje. Koliko ljudi, starejših od 45 let, v svojih dvajsetih letih še ni bilo zaposlenih? Ne smemo pa spregledati nizkih pokojnin, ki jih prejemajo današnji upokojenci. To pokaže tudi primerjalna tabela pokojnin v deležu BDPja. Kako primerjati slovenskih 10,9% z nemškimi 13,2% ali avstrijskimi 15,1% ali povprečjem EU27, ki je leta 2009 znašalo 13,1%? Skratka, lahko krivimo neustrezen pokojninski sistem, zaradi katerega lahko upravičeno trdimo, da upokojencem niža višino pokojnine, o tem je bilo napisanega že mnogo, a kaj več od tega ne.

Davki. Davki so nujno zlo vsake države. Delovanje države ni nekaj, kar bi prinašalo prihodke, ampak je država inštitucija, ki je povezana s stroški. Višina davkov je odvisna od obsega državnega poseganja. Tradicionalno so skandinavske države zelo vpete v ekonomsko dogajanje, zaradi česar so njihovi davki visoki. To ruši tradicionalne argumente o negativnem vlivu davkov na delovanje gospodarstev. A podrobnejši pogled pokaže, da so Francozi, Američani, Nemci in mnogi drugi zelo nekorektni, ko visoke davke apriorno enačijo s Skandinavci. Dejstvo je, da živimo v okolju, kjer so davki povsod visoki. A tisti, ki trdijo, da Slovenijo najbolj dušijo visoki davki, naj se vprašajo, kaj nekdo dobi za 2500 evrov bruto v Nemčiji, na Danskem, Finskem, v Avstriji, Švici ali v ZDA.

Majhnost. Na koncu se lotimo še problema majhnosti in nepoznanosti. Ob primerjanju slovenskih makroekonomskih številk se zdi, da takšni pribitki, ki smo jim priča,  nimajo realne osnove. A nekaj pozabljamo: likvidnost! Slab interes po slovenskih papirjih pomeni pribitek na ceno. S tem upravičiti zahtevano donosnost 8% in več, seveda ne gre.

Advertisements
This entry was posted in Davki, Ekonomija, Slovenija and tagged , , , , , , . Bookmark the permalink.

5 Responses to Kje smo ga Slovenci zagamali?

  1. Ob tem je treba še dodati, da smo se v Sloveniji ves čas mnogo bolj trudili, kako odgnati tuje investitorje, kot pa da bi jih spodbujali k novim investicijam. Ob vsem kapitalu in znanju, ki ga tujci prinašajo v posamezne države, so tuji trgi tista pika na I.

    http://www.oecd.org/daf/internationalinvestment/investmentstatisticsandanalysis/FDI%20in%20figures.pdf

  2. mitja vilar pravi:

    Spoštovani Matjaž !
    Včasih priiskanju odgovorov pomaga, če probleme poznaš. Pišete, da smo se v sloveniji ves čas trudili, kako odgnati investitorje. Neumnost. Jaz in še miljon in tričetrt ljudi o tem ni imelo niti najmanjšega vpliva. Pišite: vlada LDS, vlada SD ali pa vlada SDS niso imeli pojma, kako finkcionira tržno gospodarstvo. Ne mi, vlada in DZ. O tujih vlaganjih pišete, ker o tem naklada vsak, ki ima pet minut časa. Kaj pa ljudje, ki delajo tukajj, ki naredimo inovacije, katere pa Ministrstvo za zdravje, za delo, za finance, za promet ali za gospodarstvo ali niti ne podpre ali pa tudi blokira. Primerov je preveč, lahko podrobneje če je potreba.
    Vpšrašajmo se: kaj o gospodarskem poslovanje ve predsednik vlade? KOliko izkušenj ima v kakšnem od podjetij? Izvoz? Inovacije? Odpiranje novega projekta? Tema. Minister za finance, za pravosodje, za promet? Vsi ostali z izjemo sekretarjev in podsekretarjev pa so oprema že iz prejšnjih mandatov.
    Zato je krivično sploh obsojati predsendnika države, da ne zna vodit tega mega podjetja. OD kje pa naj bi znal?
    Tistih 500 storkovnjakov, ki so delali zakon o RTV je pravilno svetovalo, da je celotna desnica in sindikati rušili referendume. Slabše možnosti ni bilo. IN sedaj je to, kar je.
    To državo in ministrstva vodijo akademsko izobraženi teoretiki. Običajno je na faksu tako, da imaš bolj inovativne in bolj zaprte študente. Prvi gredo na trg, drugi v državo upravo in potem inovativnim postalvjajo pogoje dela.
    Značilnost strank desnice po celem svetu je vzbujanje strahu. Prek čemerkoli se da, najlažje pred tujci.
    Če pogledam ta del politike v Italiji in gospoda Silvija. Niti ne vem, koliko procesov proti njemu teče. Pogledan Hrvaško. Pogledam Avstrijo, pogledam Madžarsko.
    IN druga značilnost je, ko očitaš preprosto nepoznavanje določenega vprašanja, je odgovor vedno enak. Napad na desnico. Nikoli napad na neumnot.
    V prejšnejm mandatu vlade z največjo rastjo vrednosti delnic v zgodovini, seveda po njihovi zaslugi, kot pravijo, je prometni minister Božič leto dni pred tragedijo v Cirkovcah, ki je stala življenja tudi otroka imel podroben opis sisitema zmanjšanja števila nesreč pri prečkanju tirov, pa ni storil nič. Tri mesece pred tragedijo dobil poslansko vprašanje, z odgovorom, ki potrjuje utemeljno dvom v njegovo opravilno sposobnost. PPo tregadiji ga je g. Janša zamenjal. Problemov niti pod razno rešil.
    Zgodba z Bručanom kot zdravstvenim: leto dni pred pretepom v Ambrusu je njegova podrejena z laganjem preprečila skrajšanje dostopa reševalcev na dolenjskem. V primeru hitrejšega dostopa po v pretepu poškodovani imel manjše posledice zaradi dušitve. Bilo je še nekaj krvavih primerov, dva umora, ampak na dolenjskem je vlada, ki jo tam podpiral 42% volilcev tem preprečila tudi osem krat daljši dostop nujne medicinske pomoči kot jo imajo v mestih.
    Problem pretežnega dela politikov pri nas je, da o vodneju države nimajo pojma. Inercija delovanja sisitema pa omogoča zgolj manjše nazadovanje in niti pod razno kakšne rasti.
    Vprašanje, zakaj je stanje kot je, lahko spišem podrobno a je preveč materiala. Preprosto, vlada od 04 do 08 je dopustila izjemno rast kreditnega zadolževanja pravnih in fizičnih oseb. Tisti, ki so sedaj procesirani, so bili zaposleni v eni od tujih bank. Iz naše ni niti eden.
    Mi smo jezdili na valovih zgodovinske sreče, sedaj pa prišli na realna tla. Če pogledam, kako izgleda občuten del najboljših predstavnikov ljudstva, ki so v DZ ju, nam do dna še precej manjka.
    Zato je ključno dejstvo, da smo ljudje nastradali mnogo premalo, da bi znali ceniti to, kar smo imeli.
    Stanje duha v Sloveniji se kaže po tem, da občuten del ljudi ne zna voziti po prehitevalnem pasu, ne zna pravilno ločevati odpadkov in se ne upa stati za tem, kar napiše. Na spletnih komentarjih se z imenom in priimkom podpiše manj kot 0,1 promila ljudi. Da velik del niti ne razume, zakaj in kako je do tega, kar imamo, prišlo, je pa normalno.
    Spremeniti ta trenutek: denar za razvoj. Samo razvoj pomeni prodajo, pomeni proizvodnjo. So razpsi, če si tujec in bi odprl podjetje, če si iz demografsko ogroženih področij, čle zaposliš težje zaposlivega kot so romi, invalidi, poslanci…doktorji. Če pa imaš samo rešitev in potrebuješ materialnjo osnovo za njeno realizacijo, beri testiranje in proizvodnjo, pa nepovratnih sredstev NI. Zakonodajo o privatizaciji je sprejela LDS. Da ne bo pomote. In dala s tem osnovo začetka tega, kar je sedaj.

  3. Mrkojama pravi:

    Nekoč so v “diktaturi” pred Maršala metali kupe najlepših rož, danes pa v ureditvi, ki se imenuje “demokracija” pa ni od nikoder nobenih rož, na vsakem koraku namesto tega slišimo vedno več ljudi in vedno bolj glasno kako je treba pobiti Janšo in druge lopove iz te združbe.

    Kako je to vendar mogoče, če je pa bila tisto diktatura in ljudje zatirani, trpeči in so nas baje pretepali in klali? Sedaj v “demokraciji” pa se nam baje cedita med in mleko le da tega baje nismo sposobni videti. V resnici pa crkavamo bolj kot kadarkoli.
    Vem kakšno je bilo življenje v “diktaturi” in vem kaj je bilo in kaj ni bilo. Zame je bila tisto demokracija in to kar je sedaj diktatura.

  4. libero pravi:

    Ni kaj dodati!!!

  5. Franc pravi:

    Ker je slovensko gospodarstvo močno zadolženo in v številnih podjetjih imajo precej več obveznosti do bank in dobaviteljev kakor lastnega kapitala, se bo lastniška sestava slovenskega
    gospodarstva zagotovo še občutno spreminjala, še zlasti če bo poskušala država unovčevati svoje lastniške deleže in prodajati podjetja, ki jih ima v polni lasti.

    Država kot anonimni subjekt oziroma vlada pa je pred časom zelo pritiskala na podjetja, naj menedžersko prevzamejo družbe, ki so jih vodili. To so zelo podpirali tudi nekateri ekonomisti, vsi v prepričanju, da bodo vodstva kot lastniki veliko bolj skrbela za podjetja, ker bodo tudi njihova. Zato naj bi poslovala veliko bolj racionalno, uspešno in donosno. Praksa je žal potem pokazala, da so bili ti računi marsikdaj brez krčmarja, k čemur pomemben delež dodala tudi kriza. Vir: Kdo so največji lastniki slovenskih podjetij, Delo, 15.10.2012

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s