Čiščenje bilanc bank nam ne prinaša nič dobrega

Nemški Handelsblatt je pred dnevi poročal, da nemške banke iz svojih portfeljev korenito čistijo svoje pozicije v vrednostnih papirjih južnoevropskih držav Španije, Italije in Portugalske. Nemška Commerzbank bi naj tako od začetka leta znižala vrednost svojih pozicij v južnoevropskih državah za 3.5 milijarde evrov na 11.2 milijarde. Do teh nižanj pride bodisi preko prodaje pozicij, kar v času nizkih cen vodi do kapitalskih izgub, oziroma po naravni poti, kar pomeni, da banke preprosto ne obnavljajo zapadlih pozicij.

Podobno poročajo tudi v nemškem Der Spieglu, in sicer da banke in ostale finančne institucije znižujejo raven tveganja na način, da »financirajo svoje operacije lokalno«, medtem ko se vrednost čezmejnih transakcij znižuje.

Da so podobni trendi na pohodu tudi v Sloveniji, je moč razbrati iz Biltena Banke Slovenije, kjer ugotavljajo, da so se banke v Sloveniji v prvem triletju neto razdolžile za 810 milijonov evrov, od tega tuje banke za 523 milijonov evrov. Neto razdolžitev z drugimi besedami pomeni, da so banke v Sloveniji zmanjšale obseg financiranja svojih operacij iz tujih virov. V finančni svet se je očitno naselila izredno velika mera negotovosti in straha pred potencialnimi izgubami.

Čeprav je zadnji poziv guvernerja ECB, Maria Draghija, da bodo za ohranitev evra storili vse, kar je potrebno, očitno ni deloval prepričljivo, vse glasnejše pa so govorice glede samega obstoja evra. Morebiten razpad evro območja, česar ne gre povsem izključiti, bi zelo verjetno vodil do precejšnjega razvrednotenja posameznih valut, s tem pa tudi razvrednotenja vrednosti pozicij bank (in ostalih podjetij). Tega si pa noben investitor ne želi.

V iskanju varnih zavetij tako ne preseneča, da je ena redkih držav, ki beleži neto dotok finančnih sredstev, Nemčija. Ne, da nemški kratkoročni vrednostni papirji praktično ne nosijo nobenih obresti, investitorji so bili pripravljeni celo plačati za držanje nemških državnih obveznic. Cena za varnost, bi lahko dejali, ki je v popolnem nasprotju z zakonom paritete obrestnih mer. Pariteta obrestnih mer govori, da bi naj razlike v obrestnih merah v dveh državah v prvi vrsti odražale razlike v njunih pričakovanih prihodnjih razlikah v vrednosti deviznih tečajev. V okviru enotne valute ta slednja postavka odpade, zaradi česar bi naj tudi ravni obrestnih mer v takšnem okolju bile zelo skupaj. Trenutne razlike med nemškimi in slovenskimi zahtevanimi donosi so tako bodisi plod »neracionalne« panike, ali pa se za govoricami o razpadu evra dejansko skriva kaj več.

Kaj to pomeni za Slovenijo? Trenutno stanje negotovosti nič dobrega. In finančni trgi že spoznavajo, kaj to pomeni. Če se bo trend zniževanja obveznosti naših finančnih institucij do tujine nadaljeval, kot posledica te negotovosti, bo to neposredno vplivalo na nižjo raven likvidnosti slovenskih finančnih institucij. Poslovanje bank je v precejšnji meri odvisno od finančnih virov iz tujine (konsolidirana bilanca Banke Slovenije kaže, da so bile obveznosti slovenskih finančnih institucij do tujine maja letos na ravni 13 milijard evrov), in na kratek rok bi bilo ta manjko praktično nemogoče nadomestiti.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, EU, Finance, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s