Kaj za Slovenijo pomeni nemška podpora Draghiju pri reševanju evra?

Nemška kanclerka, Angela Merkel, je podprla guvernerja Evropske centralne banke, Maria Draghija, pri odločitvi, da utegne ECB pomagati zadolženim državam pri znižanju stroškov posojanja in tako pomagati evru. »Za vsako ceno,« kot se je izrazil Draghi, za rešitev evra. Četudi so bile Draghijeve besede namenjene pomiritvi finančnih trgov, pa sta sedaj na udaru predvsem Španija in Italija. Tudi Slovenija!

Pomoč ne bo brezpogojna, ampak bo terjala vzajemno akcijo. In ta utegne biti zelo stroga. Kot ugotavljajo na ECB, ima glavnina problemov povsem ekonomske vzroke: slaba konkurenčnost, slaba javnofinančna slika in visoki proračunski primanjkljaji in državni dolgovi. Teh pa ni mogoče rešiti preko monetarne politike. Niti jih ni mogoče rešiti preko noči.

Ampak to niso stvari, ki bi nastale preko noči. Ti problemi so strukturne narave. In kot smo videli v Grčiji, je za lokalno prebivalstvo kaj takšnega lahko zelo neusmiljeno, poleg tega pa še ne da nikakršnih rezultatov. Tudi španski premier je že večkrat izjavil, da njegova država ne uspe dosegati zadani ciljev. Grčija je v recesiji že tretje leto zapored, portugalsko gospodarstvo se je skrčilo že v sedmih zaporednih kvartalih, italijansko v štirih, špansko v treh. V vseh teh državah je brezposelnost na že tako visokih osnovah še dodatno roketirala.

Nerešljivi problemi mediteranskih držav in iskanje svetega grala ustvarjajo pritisk na politike in ljudi v nekaterih bogatih evropskih državah, ki so že ves čas primorani pomagati pri reševanju evra. Julija je Moody’s znižal nemško, nizozemsko in luksemburško bonitetno oceno, v izjavi pa zapisal, da reševanje evra nikakor ne bo zastonj. Pri tem pa je vprašanje, kaj realnega je od gospodarstev Grčije, Španije in Portugalske sploh možno pričakovati, kot tudi, kako zniževanje ocen dojemajo Nemci, Nizozemci, Finci in drugi.

Medtem ko njeni skandinavski sosedje, ki so izven evra – Švedska, Danska in Norveška –, rastejo, je v letošnjem četrtletju Finska dosegla krut padec za odstotno točko. Finski premier, Jyrki Katainen, ki se v teh časih ukvarja z uravnoteženjem proračuna, je že pred časom dejal, da mu ti ukrepi za reševanje obubožanih držav nikakor niso všeč. Finski zunanji minister, Erkki Tuomioja, pa je v intervjuju za britanski Telegraph izjavil, da država že razmišlja o odhodu nekaterih iz evro sistema, bodisi južnjakov ali severnjakov. »Če bomo še naprej vodili takšno politiko, bomo ostali brez denarja,« je še izjavil.

12. septembra bo nemško ustavno sodišče odločalo o skladnosti 500 milijard evrov vredne nemške pomoči evru z nemško ustavo. Četudi ne gre pričakovati, da bi sodišče podalo negativno mnenje, pa utegne postaviti mejo, do katere je nemški vladi še dovoljeno prispevati. Do tega dne so svoj obisk pri Merklovi napovedali vsi glavni akterji evro-zgodbe: Grk, Španec, Italijan in tudi francoski Hollande. Predvsem obiski prvih treh zbujajo skrb. Septembra se pričakuje vmesno poročilo o grškem doseganju zastavljenim ciljem, volitve pa bodo tudi na Nizozemskem.

Zavezanost ECBja evru je razumljiva. Ni pa toliko razumljivo, ali to pomeni evro v nespremenjeni zasedbi. Razlike med državami, ki jih kot problem sedaj vidijo tudi v Frankfurtu, se kaj kmalu utegnejo pokazati kot prav tako vztrajne in permanentne, kot je vztrajnost evro zagovornikov. V tem primeru utegnejo besede »za vsako ceno« dobiti dodatek: αντίο, adios, arrivederci. Mogoče tudi zbogom! September utegne biti zelo vroč.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, EU, Finance, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Kaj za Slovenijo pomeni nemška podpora Draghiju pri reševanju evra?

  1. AlFe pravi:

    Lojze Peterle, evropski poslanec je v oddaji Pogovor o na radiju Ognjišče podal mnenje, da EU kot taka ne more več dolgo obstajati, ker je preveč različnih držav. Tako državljani nekih držav občutijo zadovoljstvo, ko poravnajo vse davčne obveznosti, tako državljani drugih držav občutijo zadovoljstvo, če goljufajo davčno upravo. To enostavno ni združljivo.

    Sedaj pa ugibajmo, med katere države spadamo mi.

  2. Pingback: In kaj po tem, ko pes ujame avtobus? | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s