Slovenija na lestvici Financial Timesa

Čeprav je samo jutro nakazovalo, da se bo sreda razvila v še en prelep poletni dan, prazničen za povrhu, pa je šele njen večer poskrbel za nekaj razburjenja. Za novico dneva, ki je Slovenijo postavilo na vidno mesto v Financial Timesu (FT sicer povzema podatke Markita), so poskrbeli finančni trgi in se je Slovenija znašla na samem vrhu tabele največjih dnevnih negativnih sprememb v vrednosti državnih CDSjev. Zakaj gre?

CDS (oziroma credit default swap) je, poenostavljeno rečeno, pogodba med kupcem in izdajateljem CDSja glede določene terjatve (recimo sposobnost poplačila državnega dolga), kjer izdajatelj CDSja v zameno za določeno plačilo garantira izplačilo terjatve, ki je predmet CDSja, v primeru nastanka škodnega dogodka. V tem oziru je CDS podoben običajni zavarovalni polici. CDSji se praviloma nanašajo na vrednost 10 milijonov dolarjev, Torej, vrednost slovenskega CDSja 501 bazične točke, ki izhaja iz slike (več podatkov dneva), pomeni, da mora kupec CDSja za zavarovanje 10 milijonske terjatve plačati izdajatelju 5.01% vrednosti terjatve oziroma 501,000 dolarjev. Več o CDSjih je možno najti v članku Hulla. V vsakem primeru velja, da bi naj višja vrednost »zavarovalnega« zneska signalizirala večjo verjetnost nastanka »škodnega« dogodka, in torej posledično večje tveganje imetja takšnega papirja. Povedano po domače, imetje slovenskih državnih papirjev se obravnava za zelo tvegano, bankrot države pa dokaj verjeten.

Ker gre za borzni instrument, podvržen ponudbi in povpraševanju, sam CDS zagotovo ni finančni instrument, ki bi v popolnosti odražal tveganost posamezne države. Kot borzni instrument je predmet ponudbe in povpraševanja, odzivi na borzi pa so pod vplivom informacij še posebej pri manj likvidnih papirjih praviloma burni. Praviloma se CDSji, kot »zavarovalni papirji«, kupujejo v povezavi z drugimi papirji posamezne države (ali podjetja). Moramo biti pošteni, ponudba slovenskih vrednostnih papirjev, tudi izdanih CDSjev, je lahko tako majhna, da odvrne kakšnega od potencialnih investitorjev. Pa vendar se njegova cena in predvsem dinamika njenega spreminjanja označujeta kot signal kreditne sposobnosti agentov, na katere se nanašajo. V tem primeru kreditno sposobnost posameznih držav. In dinamika rasti obrestnih mer je tista, ki je že kar lep čas obrnjena navzgor, in to je tista negativna informacija.

Poglejmo sedaj na trg obveznic, kjer je slika prav tako zelo črnogleda. 14.8. je bil zahtevani donos na slovensko 10-letno obveznico ogromnih 7.87 odstotka. To je več kot 5.5 odstotne točke več od tega, kar plačujejo Nemci. A tudi tukaj je treba priznati, da je bil promet s slovensko obveznico praktično ničen; vrednostno je dosegel le 2 milijona evrov! 15.8. prometa z njo sploh ni bilo! Lahko se poigrate na portalu MTS Slovenija in videli boste, da so slovenske obveznice na sekundarnem trgu sila nezanimive. Za primerjavo, po kakšnih obrestnih merah se zadolžujejo druge države. Seveda, v okolju, kjer se država zadolžuje po tako visokih stopnjah, dolgoročne gospodarske aktivnosti enostavno ne more biti. Podjetja si sicer lahko poiščejo vire neposredno v tujini, ampak vprašanje je, kakšno kredibilnost in pogajalsko moč sploh imajo, ko informacije o državi niso kaj prida.

V trenutni situaciji se zdi, da pretiranih razlogov za zadovoljstvo enostavno nimamo. Četudi se nam utegne zdeti, da smo v boljši kondiciji, kot nam jo pripisujejo finančni trgi – do sedaj so tudi Grki, Španci, Irci, Italijani, Portugalci in Ciprčani govorili, da so boljši, kot so jih ocenjevali trgi – pa smo ob vseh omejitvah enostavno odvisni od trga. Kaj šteje, je pripravljenost investitorjev, ali nam bodo v okviru nakupa državnih vrednostnih papirjev zaupali svoj denar ali ne, v drugi fazi pa tudi, po kakšni ceni so nas pripravljeni financirati. Zaenkrat kaže, da je pripravljenost bolj pičla, tista, ki pa je, pa je zelo draga.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s